ronja
|
Midva se glede vseh teh stvari strinjava, tak da ti težko kaj pametnega svetujem. Če pa sprašuješ, kako bi bilo, če bi se že morala poročit, bi bila samo civilna poroka in potem piknik z najboljšimi prijateji, starši in brati, je že teh čisto dovolj . Noben od naju si ne želi velikega pompa, tudi se nama zdi škoda denarja za to, ker nama to nč ne pomeni, druge stvari pa precej, nisva preveč navezana na kopico bratrancev in sestričen, ki jih imava, tudi tet si noben ne želi met zraven, harmonike pa itak ne marava slišat . V bistvu ne vem, če bi se v čemerkoli ne strinjala, če bi že poroko organizirala - strinjava se pa tudi v tem, da je čisto nič ne rabiva . Ne vem, kaj bi naredila, če bi to njemu ogromno pomenilo... ker so stvari povezane - težko ti pomeni poroka ogromno, pa imaš sicer tako razmišljanje kot ga imava, ker enostavno ne gre skup. In meni je on všeč s takim razmišljanjem, kot ga ima... Če bi ga zdaj to pičilo - ne vem, vsekakor bi hotela, da počakava, ker se noseča ne milsim poročat (to sem mu že enkrat povedala, ko sem bila prvič noseča in je mel neke ideje , da bi se pa vseeno kar poročila), pa če bi si potem še vedno želel, ok, bi se poročila. Če bi si želel pa še ne vem kak pomp zraven pa ne vem... Bi se pa morala oba prilagodit... Če bi že od začetka vedela, da je tak in da mu to veliko pomeni, pa bi mu mogoče ugodila v tem, če bi imela seveda finance temu primerne... Če sta si v ostalih zadevah bolj podobna in je poroka pač izjema, potem ni nujno to neka huda stvar, navsezadnje se vama ni treba poročit... Če pa imata v veliko stvareh različna razmišljanja in ne znata najt kompromisov, je pa to problem, ker se bo ponavljalo...
|