TIA22
|
Vem da nisem na pravem forumu, ampak, saj me bodo prestavili, odgovor pa bom najprej dobila tule.
Gre se za mojega sina, ki je star 5.5 let in hodi že drugo leto v vrtec. Lansko šolsko leto, sem bila z živci čisto na psu, saj se je moj takrat 4.5 letni sinko vsako jutro tako drl, da ne gre v vrtec, da je bruhal zraven, pa še polulal se je.Pa nismo vedeli zakaj je tako-niti jaz, niti vzgojiteljica! Je pač rekel da je najraje doma. Potem smo ugotovili, da ga je en fantek matretiral vsakodnevno in smo to razčistili, tako da je potem bil mir, glede tega...moj sonček pa še vsako jutro zverinski jok. Čez poletne počitnice je bil pri babici v varstvu in ko se je letos bližalo novo šolsko leto, sem jaz dobila drisko  od sile, ker sem vedela kaj me bo čakalo. teden dni pred začetkom, pa moj  mali izjavi, da komaj čaka da gre nazaj v vrtec... WTF?
Ok, pride prvi dan, komaj je čakal da gre in ni bilo nobenega problema...juhuhu sem bila najbolj srečna mamica na svetu....moj zlati možek mali-smo mu rekli, da je zanj to sedaj mala šola-ves ponosem da on sedaj hodi v malo šolo...in bla bla bla....in sedaj...??? se ponavlja lanska zgodba...noče v vrtec, joka, bruha...smo mislili, da ga zopet kdo jezi ali pa kaj...pa ne...enostavno noče v vrtec...danes se je pol ure tako jokal v vrtcu, da sem na koncu že jaz jokala....Pa se fiksno zmeniva da pridem ponj ko imajo kosilo in niti enkrat nisem, da se nebi držala dogovora...vse kar se zmeniva se jaz držim...on pa joka in joka in joka...potem pa ga je hotela še vzgojiteljica nekaj na silo stran trgat, pa sem ji malo bolj na grdo povedala, da jaz ne delam na tak način z otrokom, ampak da si raje vzamem čas, da mu dopovem, zakaj je zanj dobro da je med otroci in vse to...ampak moj sinček pa joka in joka...jaz pa čisto obupana, nevem kaj naj naredim...Že ko se zbudi zjutraj, ima takoj solze v učkah...jaz pa z živcu na psu.....
kaj naj naredim??Naj ga peljem k psihologinji??' Kaj naj????
Prosim nasvet!
Hvala
|
Natisni
, ko smo doživljale jok otroka, ki želi s tabo... 
(kakor vsaki mami, ne?)- ampak kar je treba napravit, je pač treba in tu ni pardona. Na ta odločen način samo učiš otroka, da je v življenju potrebno pač nekatere stvari sprejet- hote ali nehote, in da je življenje v vrtcu čist uredu zadeva 
! 
