Sandrin
|
To je ena najbolj smešnih računalniških zgodb, ki sem jih kdaj slišala, predvsem je pa resnična. Na telefonsko številko za pomoč pri računalniških zagatah, na kateri se vsi pogovori snemajo, je poklical uporabnik, pogovor med njim in uslužbencem, ki naj bi mu po telefonu svetoval, kako iz zagate, pa je tekel tako, da so na koncu uslužbenca odpustili. - Tukaj je Ridge Hall računalniška pomoč. Želite?* - Težave imam z WordPerfectom. - Kakšne težave? - Med pisanjem mi je nenadoma zginil ves tekst. - Zginil? - Ja, ni ga več. - Hmm. Kakšen je sedaj vaš ekran? - Prazen. - Prazen? - Ja, nič ni na njem in ne reagira, če pritiskam na tipke. - Ste še vedno v programu WordPerfect ali ste ga zapustil? - Kako naj vam povem? - Ali vidite na ekranu C: prompt? - Kaj pa to pomeni? - Pustiva to. Lahko pomikate kurzor po ekranu? - Nobenega kurzorja ni, povedal sem vam, da računalnik ne reagira na nobeno tipko. - Ali ima vaš monitor kontrolno lučko za tok? - Kaj je to monitor? - Zadeva z ekranom, ki je videti kot televizijski sprejemnik. Ima majhno lučko, ki vam pove, ali je računalnik prižgan? - Ne vem. - Prav, poglejte na zadnjo stran monitorja in najdite, kje vstopa priključni kabel v monitor. Ste našli? - Da, mislim, da sem. - Krasno. Sledite kablu do vtikača in mi povejte, ali je vtaknjen v steno. - Da, je. - Ko ste bili za monitorjem, ste opazili, da sta tam dva kabla, ne le eden? - Ne. - Pa sta. Poglejte še enkrat in najdite še drugi kabel. - Prav, tu je. - Sledite mu in mi povejte, ali je dobro vtaknjen v monitor. - Ne dosežem ga. - Uh, huh. Morda pa vidite, če je? - Ne. - Bi videli, če bi pokleknili in se malo nagnili? - Ne morem, ne zato, ker je nerodno, ampak ker je tema. - Tema? - Da, v pisarni ni luči, nekaj svetlobe prihaja le skozi okna. - Pa prižgite luč. - Ne morem. - Zakaj pa ne morete? - Ker je zmanjkalo toka. - Toka je zmanjkalo? Aha, zdaj pa veva, kaj je narobe. Še imate škatle, v katere je bil računalnik zapakiran? - Ja, v omari jih imam. - Prav. Vzemite jih, potegnite vtikač iz monitorja, vse skupaj zapakirajte v škatle, kot je bilo, in odnesite v trgovino, kjer ste ga kupili. - Res? Je tako hudo? - Bojim se, da je. - Prav, pa bom. Kaj naj jim pa rečem? - Da ste prebutasti, da bi imeli računalnik
|