Nenya
|
Evo, še ena, ki ne časti Pušenjaka po božje. Sprejel me je sredi noči, v 26. tednu, izmučeno od bruhanja in prestrašeno. Obnašal se je kot, da me ni, ne ene besede, zgražal se je zakaj me je gin poslal k njemu, itd. Bila sem na g stolu, on je pa sestri, kot da sem avto, razlagal, glejte mehur se boči itd. Z mano je komuniciral le, ko mi je kot kak policist bevskal vprašanja o anamnezi. Sprejeli so me na oddelek, v sobo, kjer je bil on sobni zdravnik - v šestih tednih sem ga videle morda 4x, od tega je vedno kritiziral delo drugih zdravnikov. Enkrat me je spravil skoraj do živčnega zloma, je izjavil, da bodo verjetno, zaradi slabe krvne slike, sprožili porod v 29. tednu. Na srečo je bila takrat že druga zdravnica moja sobna in sem zdržala skoraj do 33. tedna. Zraven pa so prišli rezultati podrobnejše preiskave krvi in mu ni prišlo na misel, da bi sestri naročil naj mi takoj sporočijo, da sprožitev ne bo potrebna. Sestri od kolegice je dvakrat narobe prebral UZ, za 2 različna plodka, tko, da ne bi rekla, da je nezmotljiv. Občudujem njegovo delo na MON-u, a kot zdravnik, zame, ni bil OK, vem pa da svoje bolnice, še posebej pa znanke, zelo drugače obravnava kot nas, uboge navadne smrtnice.
|