NinKa
|
Živjo, v petek smo bili naročeni k psihologinji na ZD Vič, da pregleda našega 3 letnika. Punce povem vam to je bil en tak kaos, da hujšga ne bi moglo bit. Podn podna, jaz še sedaj nisem k sebi prišla, sem možu (je bil zraven) rekla, da bom na ZD pisala pritožbo, pa mi je svetoval naj si najprej dušo tukaj spovem.... No, mi 3 je pridemo v ZD, čakamo ko bebci, da končno po več kot pol ure pride gospa ven in reče naj vstopimo. Miškota je blo strah in se je skrival za atijem, nakar se ta "psiho babnca" zdere na tamaučka, da naj noter pride al pa ostane zunaj, da se bo z očijem in mamo pomenila. Mene nažene not sedet, na malega pa se vsake par sekund zdirja, češ naj noter pride. Pa ji je rekel, da ne, ona pa njemu pol pa ostani zunaj, men je vseeno, te sploh ne bom registrirala. Čakte malo, že tukaj mi je začelo smrdet in sem postala malo skeptična o profesiolnosti te ženske. No, sledil je pogovor z nama, o temah kot, če kateri od naju veliko z doma, o tem če se z možem veliko kregava, zakaj naš miško ni nikoli maral dude, .....bedarije, ki za moje pojme ne sodijo vmes. Pol pa naj bi začela z miškom....mali je ni šoral, ker se je cel čas nekaj zdirjala nanj, da naj to naredi, naj takoj nariše krog, naj takoj sestavi stolp,.....pa saj je vse naredil, ampak njen način....bog se me usmili....nakar izjavi, ko res več ni hotel sodelovat, da naj zaboga že jaz kaj naredim, ker ona ne more vzpostavit stika s tamalim in kaj jaz mislim, zakaj noče sodelovat. Jaz sem ji rekla, da se ponavadi tako obnaša do ljudi, ki so mu od začetka nesimpatični in jih ne mara, pol jih pa raje ignorira in da ne mara, da se mu neprestano ukazuje kaj naj naredi. In da osebno mislim, da je ne mara. Nakar ženska z okicami začela obračat. Joj, men je blo že prijetno na kozlanje sililo. Nakar je spraševala, kaj leti po zraku, kaj sveti, kaj vozi po tirih,....., nakar privleče ven vprašanje KAJ STRELJA? Jaz sem skoraj okice skeglala, da si upa 3 letnega otroka to vprašat....pogledam moža, on ji reče, da tega pa ne bo znal odgovorit, ker sva oba z ženo proti nasilju. Ženska odvrne vredu in njeno naslednjo vprašanje je bilo. KDO STRELJA? Jaz sem bla malo pred tem da se vstanem in grem ven iz sobe. No, pol sva z možem miškota prepričala, da je naredil to kar je hotela in da smo končno lahko zaključili. Nakar je njen rezime, da z razvojem ni nič narobe, ampak da jo nekaj moti, ampak sama ne ve kaj in da hoče dovoljenje od naju, da pokliče v vrtec in se pomeni z vzgojiteljicami. Nakar jaz rečem, da ji ne dam dovoljenja, da kamor koli klicari. Ženska pa zopet....saj ni nič narobe, ampak...jaz njej nazaj, če ni nič narobe je vse ok in končno lahko gremo???"!!!! No, ampak a bi vi prišli čez kakšne pol leta? Jaz njej nazaj, zakaj bi rišli če je vse ok, kakor ste rekli. Ona meni, ja saj je ok, ampak....Jaz ji odgovorim: Ok, bomo prišli, vi pošljite tist rumen cetlc pa bomo prišli. Ona nazaj že cela v jezi: Jaz že ne bom pisala listkov. Jaz njej, ja vredu, tut prav. Ona nazaj; dajte mi vašo telefonsko. jaz njej: Jaz je ne dam, pogledam moža, on odgovori: Če je vse ok, je jaz tut ne dam. Pol je še predlagala neko specialno pedagoginjo in nekaj mučkala o bedastočah, ko sploh ni nič konkretnega povedala, kaj sam z njenimi besedami "saj je vse ok, ampak ne vem kaj točno, nekaj me moti" Ja mene tut njen odnos do otroka. Vidi ga 5 sekund pa se že dere nanj, mu ukazuje, namesto da bi na nek normalen, otroku primeren način vzpostavila stik...pol pa nama z možem pravi, da ji nekako ne gre vzpostavit stika z najinim otrokom. Vglavnem podn podna in upam, da ta psihologinja ne bo več dobila mojega otroka v roke....bomo ob naslenjem sistematskem pri psihologih šli magari k kakemu privat, pa četudi bo za plačat. Vem, da je sem se razpisala, ampak sem enostavno mogla.
|