Anonimen
|
Jaz sem tudi rodila prvič in edinič pri 35, pa je bila nosečnost čisto brez problemov. Edino, kar je, gredo mogoče kile hitreje gor pa počasneje dol.
Vsaj meni. Ko sem bila mlajša mi ni bilo problem shujšat, pa tudi zredila se nisem tako hitro. No, med nosčenostjo so se pa kile kar nalage in nalagale. Ko me je G nekaj kregal in sem mu rekla, da res pazim, kaj in koliko jem. Ker me je potem še vedno dražil, da od česa se pa potem redim, sem ga nadrla, da ne vem in da verjetno če bi bila 10 let mlajša, da se ne bi, tako pa pač se. No, in mi je dal prav. Začuda enkrat, ker drugače se ni dal kar tako.
Sicer pa tudi po porodu, ki je sicer bil s CR, ni bilo nobenih težav z utrrujenostjo, ali da bi težko vstajala ponoči ali kaj takega. Se mi zdi, da smo ženske v teh letih tudi toliko zrelejše, da pač razumemo, da to paše zraven in da nas uno malo cvileče bitje rabi in nam ni nič težko. Čisto samoumevno. Vsaj meni se je tako zdelo. Pa fino je, ker se dojenčka ne "bojiš", meni je bilo tako, kot bi to že od vsega začetka bil del mene.
Tako da takrat, ko je še dojenček, je res lepo materinstvo pri teh letih. Težave se začnejo kasneje, vsaj pri meni, ko se treba z enerhijo nabitim 5 in pozneje 6-letnikov dirjat s kolesom, se podit z žogo, skratka biti fizično aktiven po cele dneve oz. popoldneve, ko nisi v službi. Tisto je pa včasih res malo izčrpljujoče. Tukaj se mi pa vidi, da sem res že malo starikava. Ampak nimaš kaj, kar je treba ni težko, a ne? Saj niti nimaš časa premišljevat, ali bi ali ne bi.
|
Natisni
. Pred 2 letoma sem bila na UPN, ker so na amniocentezi odkrili, da ima moja 
Downov sindrom. Tudi jaz sem drugače zdrava. Kromosomske napake so zgolj slučajne in se ne ponavljajo, predvsem pa niso dedne. Res pa je, da so bolj pogoste pri starosti nad 35 let. Moj 
. 
. Srečno. 
