trobentica08
|
Živjo,
imam še ne 4 - letnega sina. Prejšnji teden mi je rekel, da bom umrla in da bomo kupili novo mamico. Bila sem zelo presenečena, saj z njim nismo še nikoli o tem govorili. O smrti že, ko je umrl dedek, ne pa o naši ali o tem, da bi nas takrat kdo zamenjal. Bila sem tako presenečena, da sem ga vprašala, kako bi kupil drugo mamico, a mene nima rad. In je odgovoril, saj ti boš umrla.
Včeraj mi je spet rekel, da bom šla v bolnico (ker se bom udarila, ali nekaj takega, ne govori še dobro) in je spet rekel, da potem bomo imeli drugo mamico. Malo sem se pohecala - ja kdo pa bo tvoja nova mamica - in mali brez razmišljanja reče: babica in njeno ime. Mislil je taščo, s katero pa nisva v dobrih odnosih. No, tudi v tako slabih ne - ona nas ne obiskuje, ker vedno kaj najde, da sem jaz kriva, jaz pa jo obiskujem ob posebnih priložnostih - rojstnih dnevih in praznikih. Sinu nikoli nisem rekla ničesar o babici, ga pa mož odpelje večkrat k njej, kjer gresta potem sama na sprehod.
Bila sem zelo presenečena, ker ko sem ga vprašala, sem bila prepričana, da mali ne bo vedel kaj reči, kvečjemu, da bo rekel kakšno mamico od prijatelja. Ima še eno babico, živimo v isti hiši in je nanjo zelo močno navezan. Govori ji moja babica in pogosto hoče k njej, nikoli pa ji še ni rekel mama ali kaj podobnega. Tudi nimam občutka, da bi bil kaj ljubosumen, veliko časa preživiva skupaj.
Kaj mislite, ali je mogoče, da ima še ne 4 leten otrok tako domišljijo, da se lahko sam spomni, da bom umrla in da bo imel drugo mamico, potem pa še reče, da bo njegova mama babica, ki je drugače niti ne omenja tako zelo pogosto.
|
Natisni
samo pri meni bi kr izpareli, ne pa v nesreči ali bolezni. 
). Pa mu reče moja mami, da saj ne bom umrla. Mali pa: vsi bomo umrli enkrat. 
