mojca345
|
ja določene stvari, kar si se dogovoril in obljubil SRČNO ( ne glede na kdaj ), ostanejo v srcu in čakajo na izpolnitev....in lepo je, ko vidiš, da nekoga imaš zares iskreno rad...tudi, če se ne slišiš, potem pa ta dogodek in se čustva in stari spomini prebudijo...seveda pa ima vsak drugačen pogled na to kaj poroke je in kako organizirat vso stvar....sama si nisem znala predstavljati, da bo toliko dela...in sem si res želela nekoga takega kot si ti ob sebi, pa sva večinoma kar sama...določene stvari sem pa res čisto sama naredila...sej je nesmisel naštevat, ker je to kup malih stvari, ki so gradile večjo stvar...a brez malih, ne bi bilo velikih..poročni dan je moj dan...to reče vsaka nevesta in točno to je...ni tvoj, ni od staršev...je njen in ga bo preživela kot bo ona želela z svojim fantom...verjamem, da si prizadeta..tudi jaz bi bila najbrž čist isto...pa bi se potem tolažila in se spominjala srednješolskih let skupaj....žalostno je, ko se prijatelji oddaljimo..nekateri ne gojijo odnosov več, nekateri preveč delajo cele dneve in nimajo časa niti za sebe....nekateri niti ne razumejo naših odločitev...
žal mi je, da te ni izbrala za svojo pričo...vem, da bi ji stala ob strani kot najboljša prijateljica in ŠE VEČ....
tudi zdaj sem pregledovala v glavi koga bi povabila...pa sem se spomnila ene prijateljice, ki je sprva  , potem pa v 6 mesecu poročila...enkrat smo se 3 dobile in ni nič rekla .dala je vozniško za pokazat, ker je imela novo...meni se je zdelo butasto tisto kaj zdej to kaže...no tam je bi zapisan drug priimek...in sem bila v šoku, potem pa " zakaj nas nisi povabila?" sej smo tvoje prijateljice, ti stale ob strani in te imele rade...na poroko pa samo ti in tvoj dragi in starši...in to je to...potem so šli še v oštarijo in potem ko so domov prišli ( preselila se je k njemu ), so še sosedje prišli in še so ga sral naprej....ampak ona to pove, ko je že zdavnaj vsega konec...niti ni poslala kakih obvestil luštkanih ali karkoli...in zdaj sem rekla " ne, ne bom je povabila." eh, vidiš, tako se to vrača onda nazad....je fajn ?
potem pa se tak odnos začne še bolk krhat...ko je bial drugič nosečka ni povedala...klicala sem jo ravno takrat ko je že vedla ( sem kalkulirala nazaj )..in sva se pogovarjali prav dolgo, ona pa nič...ko sem se selila v drugo stanovanje, sem srečala njeno mamo in mi pravi, da bo drugič babica...in se mi je zdel tok zamal, da ni blo res.... ...in ko bom jaz ? itak, da ji ne bom povedala...zakaj že ?
in ko je bila ona prvič noseča, sem se jaz tudi tok angažirala okoli nje...in darilo...in ker ni mogla v lj, sva šli z prijateljico skupaj, pa jaz vozla...itd itd....in si potem človek misli...zakaj že ?
ti imaš srce, ona pa je pač ****...v prelomnih trenutkih pol vidiš, kdo je vreden tvoje ljubezni in kdo je ni...
ne se sekirat, forget about it....tok je še boljših ljudi na tem svetu, k bi si lahk sam želel imet tako prijateljico, ki nudi iskreno prijateljstvo...kot ga nudiš ti...
evo, jaz sem že kandidatka....
glavo pokonci !
|
Natisni
.Ne vem no limit pa vse to za kolegico pa čeprav najboljšo,jaz bi razmišljala o svojih zmožnostih kolkr lahko dam ne pa se neki zapufat, pa ja ni tvoja poroka.Ne bodi razočarana,jaz tud imam eno dobro prjatlco ampak za pričo sem si pa izbrala brata,ki se tudi lepo razumemo in mislim,da je tu družina v prednosti,če moraš izbirat.Ne se sekirat sej na poroki pa ja boš menda v vsakem primeru,pa še zmeraj ji lahko pomagaš pri pripravah,če bi pa tok rada kaj financirala pa dej mal več evrov v kuverto pa bo stvar rešena
