Mariposa
|
Carmen Reid: Življenje je norišnica.
Eve je dokaj povprečna ženska, tako na videz in tudi sicer. Morda je nekoliko drugačna le zato, ker ima kar štiri otroke, a še ni odtrgala popkovnice mladosti, ki jo napaja z željo po ljubezni. Ne po takšni ljubezni, kot bi jo sicer radi pripisali ženski njenih let in njenih izkušenj ampak po tisti ljubezni, ki jo pesniki pišejo z veliko začetnico.
Ob tem pa Eve ni prav nič patetična in sentimentalna. Je klasična mati, ki vzgaja in je hkrati sodobna ženska, ki si pobarva lase v rožnato in se poda v lov za ljubeznijo z enako energijo kot to počne njen najstarejši otrok. Ob tem pa se vseskozi sprašuje ali ni prehitro zaprla vrata za očetom teh čudovitih otrok, za tistim, ki ji je znal tako spretno zlesti pod kožo, da še leta po ločitvi začuti mravljince na vratu, ko se otroci vrnejo z vikend obiska pri njegovi novi družini in ko v njihovih majicah začuti tisti znani vonj po njegovi koži.
Med njima je brez truda vse postalo tako dobro. Spomni se, kako sta se zvečer v postelji objela s poljubi. Oba sta si jih tako želela in dobro izbirala, da sta zdrsnila skupaj brez truda in brez besed. Seks je bil preprost ritem, skupaj sta menjala položaje; vedno je bilo mogoče, da bo obema prišlo naenkrat ali le nekaj taktov narazen.
In vendar je po tistem divjem prepiru z vpitjem, ko je Josepha dokončno vrgla iz hiše, poklicala prijateljico Jen in ji povedala: Naredila sem največjo napako v življenju. Šla sem živet s totalno ritjo. Jen je s seboj prinesla veliko steklenico poceni poljskega gina in tetrapak jabolčnega soka. Čudno mešanico soka in gina sta pili iz visokih kozarcev, nato sta se skupaj zvili na zofi in si podelili zadnji joint. »Tako krasen fant. Tako čudovit očka« je bilo zadnje kar je povedala tisti večer.
Carmen Reid je napisala roman, ki ga bodo dobro razumele sodobne ženske pozne mladosti, tiste ki se odločajo med fitnesom in Tai chi-jem in prebirajo knjige z modrostmi uravnoteženega bivanja. Življenje je vedno norišnica in tudi tokrat ne odkrijemo kdo je zunaj in kdo znotraj. Vsekakor pa je res, da je ta mlada avtorica, novinarka in kolumnistka napisala roman v katerem se dogaja bistveno več kot v kakšnem sodobnem ameriškem trilerju. Njena pripoved je kot poskočna gorska reka, ki na vsakem koraku najde nekaj zanimivega in novega in, čeprav ji je žal, da zapušča varnost izvira se veseli umirjene delte v dotiku z morjem. Knjigo Carmen Reid, Življenje je norišnica, lahko podarite tudi najboljši prijateljici.
_____________________________
Ko tonemo, je najbolje, da potonemo prav do dna,
saj se lažje odrinemo kvišku, če se najprej dotaknemo tal.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
Meni je bila všeč tudi Iščem impotentnega moža
