Anonimen
|
Jaz nisem tukaj zato, da bi ocenjevala, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ne. Če vem, potem samo povem, kaj se da in česa ne. Odloči se pa vsaka sama, kaj bo dejansko naredila. Se pa, kakor sem že nekajkrat napisala, zakonodaja na tem področju vztrajno spreminja in je/bo možnosti za goljufanje vedno manj. Luknje v zakonu bodo vedno in državo se bo vedno dalo prinašati naokrog, ampak bodo pa te možnosti skrčene na minimum. Sama imam še bolj "simpatičen" primer. Ločena sem (uradno) šele od pred kratkim, ampak z bivšim možen nisva skupaj že od decembra 2003. Od leta 2004 imam novega partnerja, kar pomeni, da nikoli nisem bila samohranilka (tudi med ločitvenim postopkom ne). Partnerja nisem nikdar zanikala in sem na CSD vztrajno dokazovala, da ga imam. In kaj je sledilo? MDDSZ je izdal odločbo, da sem samohranilka, ker če sem še poročena (to sem, dokler nisem pravnomočno ločena), potem "ne morem" imeti novega partnerja, saj me lahko obtožijo bigamije. Partnerja mi niso priznali kakor partnerja, ampak so določili, da je moj sostanovalec. Tudi kot očeta otroka ga niso priznali, ampak so za očeta določili mojega bivšega moža, ki se me že tri leta ni dotaknil. Saj sem jih vprašala, če poznajo osnove biologije, pa so rekli, da jih to ne zanima in da je tak zakon. Potem sem pa "rahlo znorela" in rekla, da če sem že samohranilka, naj mi pa zvišajo otroške dodatke. No, tega pa niso hotela in kar na lepem pa, v tem primeru, nisem bila več samohranilka. Ker imam sostanovalca! No, pa naj to logiko kdo razume.
|