Una
|
Drage dame,
mam en problem in bi rada, da mi pomagate oz. svetujete.
Kot (morda) veste, sem presrečna v pričakovanju malega  , ki naj bi pokukal na svet konec aprila. Vsi domači komaj čakamo, praktično vse je že pripravljeno, samo še oblekce je treba oprat in zlikat.
Imam prijteljico, ki je, odkar jo poznam, moja 'best frendica'. Vedno mi je stala ob strani, jaz njej, mi je kot starejša sestra (čeprav je par mescev mlajša). Tudi ona se je veselila (se še zdaj) mojega bejbija. Do tuki vse OK.
Ta teden pa je izvedela, da je noseča in ker sta s fantom skupaj šele 3 mesece in se še ne počutita, da bi bila starša, sta se odločila, da bo naredila S. (Poleg tega nimata možnosti skupnega bivanja oz. da bi jima starši pomagali, ker oba prihajata iz enostarševske družine.) Jaz jo podpiram pri njeni odločitvi, vendar pa vidim, da nastaja nek prepad med nama.  Jaz se veselim nečesa, ona pa si tega želi znebit. Ne morem se veselit mojega pikca pred njo, ker se mi zdi, da ji povzročam slabo vest. Kako naj ji pokažem vse tiste pajacke, dudice, novo otroško sobico, voziček, ko pa nonstop razmišlja o tisti stvari? In kaj se bo zgodilo med nama, ko bo moj pikec na svetu?  Občutek imam, da ne bo več isto, kot je bilo doslej - lahko da ga bo imela rada, ampak bolečina po 'tistem' otrokcu bo sigurno ostala. Moj  ima rok 25.aprila, v roku enega meseca pa se ta 'zadeva' ne bo pozabila...
Sicer mi je rekla, da ne bova jst niti moj sinčk nič kriva in da bo vse kul, naj se ne obremenjujem s tem,..., da bomo skupaj hodili na sprehode, itd, ampak v meni obstaja slab občutek.
Prosim, pomagajte z nasveti. Ne vem, kako naprej. D dan (S) je v sredo, jaz bi samo rada, da bi ostali tok kul frendici kot sva bli do zdaj. Kaj naj ji še rečem, da me ne bo narobe razumela in zamerila (čeprav ni zamerljiv tip)?
No, pa sem si spustila dušico, se mi je kar mal olajšal...
Hvala za odgovore pa LP,
Una in
|
Natisni
