jaz_sem_jaz
|
Ni lepšega, iz lastnih izkušenj, kot da ti dobrodošlico pripravi otrokov očka- tudi, če je malenkost, pomeni več, kot da bi ti cela garda pripravila kup stvari. Samo oni so družinica, samo trije, pusti jim to- lahko pa njenega partnerja vzpodbujaš in spominjaš, da jima pripravi kaj lepega(prodajajo se lepe štorkljice, na katero se napiše otrokovo ime ob prihodu domov- lahko jo pa naredi tudi sam). Pa še to- ob prihodu domov bodo rabili velikoo miru(kmalu boš razumela), čeprav bodo govorili drugače(to je velikokrat samo zaradi prijaznosti). Pustite jih, da se ulovijo, da ujamejo ritem, da se nacarkljajo, da očka spozna svojega otroka, da mamica nabere nove energije... To je njihov čas. Velikokrat je tako, da je mamica vsa nasmejana, skače po hiši, da ustreže obiskom, brez težav prepusti otroka drugim... ko pa odidejo, se pa maska sname in je ta prej popolna mamica samo še utrujena, živčna, razjokana razvalina(jaaa, hormončki). Edino, kar se mi je zdelo nevsiljivo, pa zelo lepo od sosedov(sorodnikov nimam nikjer blizu)- na vhodnih vratih me je čakala štorkljica-nalepka z imenom mojega otroka in datumom dostave-rojstva, pa soseda mi je spekla tak dober-preprost biskvitek, ki ga mamice lahko jemo, ko sm bila prvi dan sama doma z malo štručko- to mi je resnično polepšalo in olajšalo urice do prihoda mojega dragega. Veš, tudi sama sem bila vsa euforična, ko so prijateljice-znanke-sorodnice,... rojevale svoje otroke. Tisti trenutek sem hotela biti del njihovih življenj. Nikoli nisem pomislila, da potrebujejo mir. Sedaj, ko sem sama rodila, šele razumem. In delam in bom še delala drugače.
|