|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Praznim se...
15.4.2010 7:48:05   
polho3006
....zmankuje mi energije. Sedaj bi se morala ukvarjati samo z mojo družinico ne pa reševatio stanovanjskega problema. O tem sem pisla na tej temi
http://www.ringaraja.net/forum/m_5035566/mpage_1/tm.htm#5052187
 
Sedaj je že tri tedne od kar smo odšli od doma in živimo na domu mojega moža. Stiskamo se v eni sobici in imamo souporabo kuhinje in kopalnice. Ampak jaz se počutim...tako kot da se bom vsak čas sesula. ZAKAJ? Zakaj se počutim tako kot se, čeprav VEM da sem naredila prav!!!!  Verjetno zato ker...s tem ko sem potegnila črto in dala mojim domačim vedeti da je moja družina zame sveta in da ne bom NIKOMUR dovolila da se vanjo vtika, komandira...želela da mi trije res resnično zafunkcioniramo kot družina, kot samostojna celica, brez motečih dejavnikov, vendar...jaz ne čutim da smo s tem korakom kaj bližje temu in zaradi tega mi je hudo. Včasih začnem razmišljati da imam mogoče poporodno depresijo, ker kompliciram, ampak...Ja tukaj smo lepo sprejeti, nihče nas ne poskuša spraviti narazen, vendar...živimo v eni sobici, ubadamo se s tem kje bomo živeli v prihodnje, ker veva da za otroka je tukaj premalo prostora. Razmišljava o gradnji, ampak...po eni strani se veselim tega, po drugi pa...strah me je da bomo začeli živeti mimo en drugega, oz. da se že kažejo zametki takšnega življenja. Jaz sem z otrokom, mož pa do 15 v službi, potem pa kalkulacije, kalkulacije, kalkulacije...kako priti skozi da...
Doma sem prala, kuhala, pospravljala...skrbela za družino, tukaj mi vsega tega ni treba delati, ampak se ukvarjam samo z otrokomVendar...mene takšno življenje prazni, počutim se nekoristna, včasih tudi nesposobna.  S tem ko smo naredili ta korak in šli, sem upala da bomo res mi trije živeli kot samostojna celica, da se v bistvu tudi navadimo živeti kot družina, ker v tem času nam to ni bilo dovoljeno,  vendar temu ni tako. Meni bi bilo najboljše da bi šli nekam na stanovanje, bi pač plačali tisto najemnino, vendar bi bili samo mi trije in bi resnično lahko funkcionirali kot samostojna celica. Mož pravi da če bomo zapravljali na tak način da bo samo dlje trajalo preden bomo na svojem, vendar...če bomo tukaj do takrat ko bomo imeli svojo hišo pod streho (nimava še niti parcele)...mislim da je lahko tako cena krepko, krepko višja od najemnine stanovanja. Imeli bomo streho, ampak ali bomo imeli še eden drugega...ne vem no.
 
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Praznim se...
15.4.2010 8:12:29   
Soncchhek
 prav si naredila !!!
mama ti je ustno obljubila in ker se do svoje hčerke tako nespoštljivo obnaša, bi jaz prekinila vse stike z njo. potem pa naj skrbi za njo kdor hoče.

lahko pa se obrneš na odvetnika, saj si praktično prepustila celotno nepremičnino njej, ter jo še izboljšala z opremo ipd., tako da mogoče v tej smeri lahko iztožiš kaj ti od nje, glede na to da si " obogatila " bivalne prostore... oz. lahko sama odstraniš vse, kar sta tam zgradila, postavila ipd....oprema....
nikakor pa nazaj tja živet!
rajše da ste v eni sobi, pa četudi par let, pa srečni...kot pa da se nekdo takole nad tabo znaša...
bo že čas, ko boste šli spet na svoje, v najem ipd....


(odgovor članu polho3006)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Praznim se...
15.4.2010 8:26:57   
rija
polho, vem, da je biti težko kjerkoli drugje, kot na svojem, s svojo družinico.

ampak...poglej s pozitivne strani: tukaj imaš zdaj malo časa zase, nimaš zaenkrat nobenih problemov z njegovo družino....obrni to sebi v prid.

spočij se, psihično, fizično, posveti se stvarem, ki se jim do sedaj nisi mogla. vzami tole obdobje kot samo še en hrib na poti do tvoje jase.

šele ko boš pogledala z drugega zornega kota, se boš lahko odprla za pozitivne stvari.

nič se ne zgodi čez noč. tudi hiša se ne bo....bi pa bilo smiselno se vsesti z možem in razpucati, če hišo sploh rabite. ali bi bilo dovolj lastniško stanovanje. za prvo silo. potem boste pa videli za naprej. ne verjamem, da si stara 40 let, da bi bilo še za kaj v življenju prepozno. korak za korakom. lepo počasi in z veseljem in srečo.

pa srečno. kakorkoli že...

_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu polho3006)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Praznim se...
15.4.2010 8:50:59   
ribica.
Tvoje zgodbe iz ozadja ne poznam, ker je nisem šla brat. Kar se pa sedanje situacije tiče, bi rekla, da se najbolje ne počutiš. Vskdo si želi biti na svojem, da lahko zadiha. Glede na to, da praviš, da tukaj nihče ne pritiska nate, bi rekla, da se z možem lepo dogovorita kako boste za naprej. Verjetno se oba strinjata da želita na svoje. Domenita se kaj želita, in potem začnita delati na tej možnosti. MOgoče bi bil nakup stanovanja lažji kot gradnja. Sicer pa ne vem iz kakšnega okolja ste.
Tudi sama sem bila pred 4 leti v podobni situaciji kot ti. Takrat smo se preselili nazaj k mojim, in smo ravno tako imeli eno sobico, ter souporabo ostalega. Pričakovali smo 2. otroka. IN ne, nikakor mi ni dišalo iti nazaj domov, kjer nimaš svojega miru in kjer se moraš ukvarjati še z vzgajanjem dedkov in babic, da lahko vzgajaš svojega otroka. Midva z mojim sva si takrat kupovala svoje stanovanje zato sva bila pripravljena stisniti zobe za nekaj časa. BI bilo lahko. Ker pa nisva imela nič našparanega denarja, sva krvavo rabila denar, ki bi ga drugače dala za najemnino. Ta denar je šel potem za aro za stanovanje, in za uradniške stroške. Drugače ga ne bi imela kje vzeti. Tako da tukaj se s tvojim možem strinjam, raje malo potrpite, da bosta lažje šla na svoje. Vsekakor pa naredita plan, kako naprej. POtem se ne boš počutila kot da si kar obstala v času. Za višje cilje se splača malo potrpeti.

(odgovor članu rija)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Praznim se...
15.4.2010 9:59:25   
emica2008
res si v zelo težki situaciji, vendar premisli kaj se ti bolj splača: iti do odvetnika ter zahtevati svoje, kar naj bi podedovala po očetu ter kar si vložila v stanovanje doma in s tem finančno pripomosti k novem stanovanju ter biti srečna družinica....ali se zapufati ter imeti svoje stanovanje, mogoče hiško.....biti slabe volje, ker si finančno na tleh, kar lahko privede do prepirov s partnerjem.....ter do še hujših posledic.

če veš da z mamo res ne bota najdle več skupnega jezika, potem zahtevaj svoje, kar ti pripada ter s tem omogoči sineku lepo ter srečno življenje.

mislim, da nimaš poporodne dipresije, ampak ti je vse to že malo načelo živce.

res ti privoščim, da se vse skupaj zrihta ter da zaživite res kot najbolj srečna družinica.

(odgovor članu ribica.)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Praznim se...
15.4.2010 10:30:13   
Robinia


Danes ste vsi tako lepo poučeni o tem kako je treba biti samostojen in neodvisen. Sedaj te očitno peče vest do staršev. Si mislila, da bodo rožice cvetele kar same?
Veliko egosistov je med vami mladimi! veliko materialistov. Vaše je vse sveto.
Ali ste se kdaj vprašali ali morda tudi vaši starši imajo nekaj za sveto. Koliko tega ste oskrunili...?
Sodobna psihijatrija že uči tako...proč s starši (saj so moteči dejavnik kot praviš). Ko pa se je treba osamosvojiti ste kot gumi bomboni. Lepe barve, še kar sladki, se pa prehitro stopite...
Če si užalila starše je prav, da ti je res hudo. Lahko bi z možem odšla mirno. Lahko bi pokazala vsaj malo spoštovanja.
Nihče te ni silil, da tam živiš. Vsak ptič si prvo splete gnezdo, pa potem zvali kakšno jajce.
ODRASTI ŽE ENKRAT IN PREVZEMI ODGOVORNOST ZA SVOJA DEJANJA.
Vprašaj se tudi kdaj kako je bilo staršem, ko so začeli skupno življenje.
Očitno si še ena članica razvajene generacije in ne veš koliko truda je treba vložiti v zakon, otroke in dobre odnose.
Zavihaj rokava in ko boš sama svoj gospodar ti bo vse jasno. Do takrat pa bodi spoštljiva.

"..Razmišljava o gradnji, ampak...po eni strani se veselim tega, po drugi pa...strah me je da bomo začeli živeti mimo en drugega, oz. da se že kažejo zametki takšnega življenja. Jaz sem z otrokom, mož pa do 15 v službi, potem pa kalkulacije, kalkulacije, kalkulacije...kako priti skozi da... Doma sem prala, kuhala, pospravljala...skrbela za družino, tukaj mi vsega tega ni treba delati, ampak se ukvarjam samo z otrokomVendar...mene takšno življenje prazni, počutim se nekoristna, včasih tudi nesposobna. S tem ko smo naredili ta korak in šli, sem upala da bomo res mi trije živeli kot samostojna celica, da se v bistvu tudi navadimo živeti kot družina, ker v tem času nam to ni bilo dovoljeno, vendar temu ni tako."

Ne vem o čem sanjaš. Kjer koli boš živela. Kdo misliš, da ti bo pral, likal, kuhal... pucal stanovanje, ujčkal otroke in še moža. To kako se počutiš ni nikakršna depresija temveč živ dolgčas od tvojega življenja, ker ne veš kaj bi s seboj in živiš v iluzijah. Življenje je dolgo in ves čas se moraž boriti, da ti bo lepo. Nihče ne more delati kar hoče. Ali lahko delaš kar hočeš, samo ne smeš s tem nikogar prizadeti, še manj pa smeš početi kar hočeš na tuj račun.
Ne sanjaj o gradovih, kajti več jih bo več boš mogla pospravljati ali vsaj služiti, da boš lahko plačevala čistilke.

Lepoto lahko najdeš povsod, tudi brez materialnih dobrin.

(odgovor članu polho3006)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Praznim se...
15.4.2010 10:30:22   
2mama
tudi jaz menim, da je treba najprej definirati cilj. je to nakup stanovanja? gradnja? karkoli že bo, bo potem lažje prenašati vse tiste kalkulacije (verjemi, da to predobro poznam!) in kar še načenja tvoje potrpljenje.

moraš pa se zavedati, da tudi ko boste na svojem, bo mož še vedno delal in prihajal popoldne domov (ti pa najbrž tudi po porodniški). to je pa davek, ki ga vsi aktivni prebivalci plačujemo. sama se velikokrat ujamem, kako razmišljam o tem, kdaj bom končno malo zadihala in zaživela (tedenska rutina s službo in zgolj dvema urama z družino dnevno in vikend rutina z vsem pospravljanjem in kar je še tega). pa kar ne pride in ne pride, življenje pa medtem šiba mimo mene. user posted image

(odgovor članu emica2008)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   [Brisano sporočilo]
15.4.2010 10:34:34   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu 2mama)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Praznim se...
15.4.2010 11:00:40   
Ženkica
Jaz vam zidavo lastne hiše in pufanje v nedogled globoko odsvetujem. Zakoreninjena slovenska mentaliteta, da mora vsaj imeti svojo bajto je totalno zgrešena.

Kupite si stanovanje po svojih zmožnostih, ne pufajte se do plafona, lepe vikende in popoldne pa raje skupaj preživite v naravi, igriščih, hribih........... ipd.

Tiste cigle itak na koncu ne bomo s sabo nesli, plačali pa smo jih nekateri že, kot da so narejeni iz čistega zlata. Časa se pač ne da kupiti, zato ga je treba čim bolje izkoristiti.

Pa srečno.

< Sporočilo je popravil Ženkica -- 15.4.2010 11:01:53 >

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Praznim se...
15.4.2010 11:19:11   
Andromeda
IZVIRNO SPOROČILO: Ženkica

Jaz vam zidavo lastne hiše in pufanje v nedogled globoko odsvetujem. Zakoreninjena slovenska mentaliteta, da mora vsaj imeti svojo bajto je totalno zgrešena.

Kupite si stanovanje po svojih zmožnostih, ne pufajte se do plafona, lepe vikende in popoldne pa raje skupaj preživite v naravi, igriščih, hribih........... ipd.

Tiste cigle itak na koncu ne bomo s sabo nesli, plačali pa smo jih nekateri že, kot da so narejeni iz čistega zlata. Časa se pač ne da kupiti, zato ga je treba čim bolje izkoristiti.

Pa srečno.



Se kar strinjam s temle postom. Dokler ne boš na svojem, pa ne boš zadihala. Sicer ne vem, kakšna je vajina finančna situcija, ampak jaz za nič na svetu ne bi živela ne pri mojih ne pri moževih starših. Raje plačujem oderuško najemnino (ki sem tudi jo včasih), samo, da imam svoj mir. Pozanimajta se, kako je s stanovanjskim kreditom, res ni nujno, da gresta zidat hišo. Hišo danes zidajo tisti, ki imajo veliko denarja, tisti, ki ga imajo malo manj pa ponavadi, če že zidajo traja in traja, preden je hiška zgrajena. Get real!

< Sporočilo je popravil Andromeda -- 15.4.2010 11:21:10 >

(odgovor članu Ženkica)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Praznim se...
15.4.2010 11:22:44   
Ženkica

[/quote]


Se kar strinjam s temle postom. Dokler ne boš na svojem, pa ne boš zadihala. Sicer ne vem, kakšna je vajina finančna situcija, ampak jaz za nič na svetu ne bi živela ne pri mojih ne pri moževih starših. Raje plačujem oderuško najemnino (ki sem tudi jo včasih), samo, da imam svoj mir.
[/quote]

Moja nedavna ugotovitev je, da so cene najemnim ful padle, ker je ponudbe ogromno, ker se stanovanja ne morejo prodat (recesija in te zadeve) in potem probajo ljudje vsaj oddat. Velika konkurenca je ponudnike prisilila, da znižajo cene najemnim. Za 400 eur dobiš v Lj. že dvosobno opremljeno stanovanje. Prideš samo s kufrom in "vuala".
Z nakupom bi jaz vsekakor še počakala kakšno leto.

(odgovor članu Andromeda)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Praznim se...
15.4.2010 12:39:13   
poli*

IZVIRNO SPOROČILO: Andromeda

IZVIRNO SPOROČILO: Ženkica

Jaz vam zidavo lastne hiše in pufanje v nedogled globoko odsvetujem. Zakoreninjena slovenska mentaliteta, da mora vsaj imeti svojo bajto je totalno zgrešena.

Kupite si stanovanje po svojih zmožnostih, ne pufajte se do plafona, lepe vikende in popoldne pa raje skupaj preživite v naravi, igriščih, hribih........... ipd.

Tiste cigle itak na koncu ne bomo s sabo nesli, plačali pa smo jih nekateri že, kot da so narejeni iz čistega zlata. Časa se pač ne da kupiti, zato ga je treba čim bolje izkoristiti.

Pa srečno.



Se kar strinjam s temle postom. Dokler ne boš na svojem, pa ne boš zadihala. Sicer ne vem, kakšna je vajina finančna situcija, ampak jaz za nič na svetu ne bi živela ne pri mojih ne pri moževih starših. Raje plačujem oderuško najemnino (ki sem tudi jo včasih), samo, da imam svoj mir. Pozanimajta se, kako je s stanovanjskim kreditom, res ni nujno, da gresta zidat hišo. Hišo danes zidajo tisti, ki imajo veliko denarja, tisti, ki ga imajo malo manj pa ponavadi, če že zidajo traja in traja, preden je hiška zgrajena. Get real!

To je to. In tudi če bi se odločila za hiško, bosta nekaj let lahko čakala samo na papirje. Do takrat pa se ti zna zrolat v eni sobiciuser posted image .

(odgovor članu Andromeda)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Praznim se...
15.4.2010 14:35:58   
Julija08
V primeru darilnih pogodb je tako, da lahko v primeru, da gre za hudo nehvaležnost prekličeš pogodbo, ne vem pa kako je v tem primeru. Najbolje da se pozanimaš pri kakšnem odvetniku.

(odgovor članu poli*)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Praznim se...
16.4.2010 12:25:40   
emica2008
IZVIRNO SPOROČILO: Robinia



Danes ste vsi tako lepo poučeni o tem kako je treba biti samostojen in neodvisen. Sedaj te očitno peče vest do staršev. Si mislila, da bodo rožice cvetele kar same?
Veliko egosistov je med vami mladimi! veliko materialistov. Vaše je vse sveto.
Ali ste se kdaj vprašali ali morda tudi vaši starši imajo nekaj za sveto. Koliko tega ste oskrunili...?
Sodobna psihijatrija že uči tako...proč s starši (saj so moteči dejavnik kot praviš). Ko pa se je treba osamosvojiti ste kot gumi bomboni. Lepe barve, še kar sladki, se pa prehitro stopite...
Če si užalila starše je prav, da ti je res hudo. Lahko bi z možem odšla mirno. Lahko bi pokazala vsaj malo spoštovanja.
Nihče te ni silil, da tam živiš. Vsak ptič si prvo splete gnezdo, pa potem zvali kakšno jajce.
ODRASTI ŽE ENKRAT IN PREVZEMI ODGOVORNOST ZA SVOJA DEJANJA.
Vprašaj se tudi kdaj kako je bilo staršem, ko so začeli skupno življenje.
Očitno si še ena članica razvajene generacije in ne veš koliko truda je treba vložiti v zakon, otroke in dobre odnose.
Zavihaj rokava in ko boš sama svoj gospodar ti bo vse jasno. Do takrat pa bodi spoštljiva.

"..Razmišljava o gradnji, ampak...po eni strani se veselim tega, po drugi pa...strah me je da bomo začeli živeti mimo en drugega, oz. da se že kažejo zametki takšnega življenja. Jaz sem z otrokom, mož pa do 15 v službi, potem pa kalkulacije, kalkulacije, kalkulacije...kako priti skozi da... Doma sem prala, kuhala, pospravljala...skrbela za družino, tukaj mi vsega tega ni treba delati, ampak se ukvarjam samo z otrokomVendar...mene takšno življenje prazni, počutim se nekoristna, včasih tudi nesposobna. S tem ko smo naredili ta korak in šli, sem upala da bomo res mi trije živeli kot samostojna celica, da se v bistvu tudi navadimo živeti kot družina, ker v tem času nam to ni bilo dovoljeno, vendar temu ni tako."

Ne vem o čem sanjaš. Kjer koli boš živela. Kdo misliš, da ti bo pral, likal, kuhal... pucal stanovanje, ujčkal otroke in še moža. To kako se počutiš ni nikakršna depresija temveč živ dolgčas od tvojega življenja, ker ne veš kaj bi s seboj in živiš v iluzijah. Življenje je dolgo in ves čas se moraž boriti, da ti bo lepo. Nihče ne more delati kar hoče. Ali lahko delaš kar hočeš, samo ne smeš s tem nikogar prizadeti, še manj pa smeš početi kar hočeš na tuj račun.
Ne sanjaj o gradovih, kajti več jih bo več boš mogla pospravljati ali vsaj služiti, da boš lahko plačevala čistilke.

Lepoto lahko najdeš povsod, tudi brez materialnih dobrin.




ROBINIA kako si pa lahko tolk pametna ter vsevedna. Nimaš pravice tako napadati-dobesedno. Drugič bolje da si tiho ali pa napiši kaj bolj vzpodbudnega ne pa da potolčeš kolikor le lahko!!!

(odgovor članu Robinia)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Praznim se...
16.4.2010 23:48:19   
Ribi Bibi
Kot prvo, nisi storila NIČ narobe! Spoštovanje svojega otroka si moramo starši prislužit in nam ni kar dana pravica, kot nekateri očitno mislijo. Normalno je, da ti je hudo, sploh ker sta te starša očitno vzgajala tako, da sta ti za vsako reč vzbujala slabo vest, da sta dosegla svoje. Že tako so prvi meseci z dojenčkom težki, po taki čustveni drami z mamo je pa edina logična reakcija, da si sesuta. Naj te odločitev ne teži. Je pravilna in to bo pokazal čas. Se pa strinjam s puncami, da pojdita na svoje. Saj ne potrebujeta takoj na začetu luksuzne hiše. Dovolj je majhno stanovanje, pa tudi če greste samo za par mesecev v najem, toliko da najdete nekaj kar bi vam ustrezalo in je v vaših zmožnostih. Tam boste sami s sabo in vam so sigurno lepo, potem pa z leti počasi naprej in boste prišli tudi do svoje hiške. Pa srečno!

_____________________________

- www.mojasobica.si -

(odgovor članu emica2008)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Praznim se...
17.4.2010 2:58:01   
Lajči
IZVIRNO SPOROČILO: polho3006

....zmankuje mi energije. Sedaj bi se morala ukvarjati samo z mojo družinico ne pa reševatio stanovanjskega problema. O tem sem pisla na tej temi
http://www.ringaraja.net/forum/m_5035566/mpage_1/tm.htm#5052187
 
Sedaj je že tri tedne od kar smo odšli od doma in živimo na domu mojega moža. Stiskamo se v eni sobici in imamo souporabo kuhinje in kopalnice. Ampak jaz se počutim...tako kot da se bom vsak čas sesula. ZAKAJ? Zakaj se počutim tako kot se, čeprav VEM da sem naredila prav!!!!  Verjetno zato ker...s tem ko sem potegnila črto in dala mojim domačim vedeti da je moja družina zame sveta in da ne bom NIKOMUR dovolila da se vanjo vtika, komandira...želela da mi trije res resnično zafunkcioniramo kot družina, kot samostojna celica, brez motečih dejavnikov, vendar...jaz ne čutim da smo s tem korakom kaj bližje temu in zaradi tega mi je hudo. Včasih začnem razmišljati da imam mogoče poporodno depresijo, ker kompliciram, ampak...Ja tukaj smo lepo sprejeti, nihče nas ne poskuša spraviti narazen, vendar...živimo v eni sobici, ubadamo se s tem kje bomo živeli v prihodnje, ker veva da za otroka je tukaj premalo prostora. Razmišljava o gradnji, ampak...po eni strani se veselim tega, po drugi pa...strah me je da bomo začeli živeti mimo en drugega, oz. da se že kažejo zametki takšnega življenja. Jaz sem z otrokom, mož pa do 15 v službi, potem pa kalkulacije, kalkulacije, kalkulacije...kako priti skozi da...
Doma sem prala, kuhala, pospravljala...skrbela za družino, tukaj mi vsega tega ni treba delati, ampak se ukvarjam samo z otrokomVendar...mene takšno življenje prazni, počutim se nekoristna, včasih tudi nesposobna.  S tem ko smo naredili ta korak in šli, sem upala da bomo res mi trije živeli kot samostojna celica, da se v bistvu tudi navadimo živeti kot družina, ker v tem času nam to ni bilo dovoljeno,  vendar temu ni tako. Meni bi bilo najboljše da bi šli nekam na stanovanje, bi pač plačali tisto najemnino, vendar bi bili samo mi trije in bi resnično lahko funkcionirali kot samostojna celica. Mož pravi da če bomo zapravljali na tak način da bo samo dlje trajalo preden bomo na svojem, vendar...če bomo tukaj do takrat ko bomo imeli svojo hišo pod streho (nimava še niti parcele)...mislim da je lahko tako cena krepko, krepko višja od najemnine stanovanja. Imeli bomo streho, ampak ali bomo imeli še eden drugega...ne vem no.
 


Nič nio tako črno kott se zdi! Imam hujše težave kot ve, pa živim še vedno.

_____________________________

...

(odgovor članu polho3006)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Praznim se...
17.4.2010 13:38:45   
Anonimen
vendar...jaz ne čutim da smo s tem korakom kaj bližje temu in zaradi tega mi je hudo


Lahko greste na konec sveta...a problemi bodo šli z vami.

Začni živeti na realnih tleh, zamisli si uresničljive cilje namesto da zidaš hiše v oblakih, in bo vsaj pol bolje.

(odgovor članu polho3006)
  Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Praznim se...
17.4.2010 14:04:27   
bomboncek1
Moje mnenje - osamosvoji se. Sem na hitro prebrala tisto temo in tudi tole. V obeh skače ven ena stvar: tam si bila pri mami, tukaj si pri tašči. Kaj hočeš? Kaj bi ti rada? Meni izgleda, da bi ti rada dobila nekaj svojega, vendar bi tačas živela ali pri mami ali pri tašči. Stiska te misel na gradnjo...pa kupi nekaj starejšega ali stanovanje, saj se človek navadi živet tudi v stanovanju, če res hoče bit na svojem. Da je tvoj mož do 15 v službi si pa lahko samo ližeš brke in njegovi službi ljubiš noge, ker se 85% slovenskega prebivalstva bori z izkoriščanjem delavcev, ki so prislijeni delat po 4, 5, 6 nadur DNEVNO. Res nisi na realnih tleh, ti pojma nimaš, da ti je že zdaj lepo. V bistvu imaš to, kar ti ne ceniš, ker ni materialno.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Praznim se...
17.4.2010 19:22:11   
polho3006
IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek1
 Res nisi na realnih tleh, ti pojma nimaš, da ti je že zdaj lepo. V bistvu imaš to, kar ti ne ceniš, ker ni materialno.

 
Čisto na realnih tleh sem in se točno zavedam kakšno srečo imam IN TO ZELO ZELO CENIM!!!! In ravno zaradi tega me je strah gradnje, ker bom to ugodje da je mož ob popoldnevih z nama izgubila!!!! Ker ko bomo gradili bo tega udobja da je mož odsosten samo v službenem času konec. TEGA ME JE STRAH! Če bi mi bil pomemben materializem, bi verjetno gradnjo zagrabila z vsemi štirimi, ker bi imeli samo še več materialnih stvari, kaj misliš??? MENI PA JE POMEMBNA DRUŽINA!!!!!!!

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Praznim se...
17.4.2010 20:01:51   
rozinca33
Pozdravljena Polho3006!
V mene pa je malce skočil tisti stavek, v katerem omenjaš poporodno depresijo. Jaz sem jo imela. Prav tako kot tebi trenutno pravzaprav nič ne manjka, tudi meni takrat ni, pa sem jokala kot dež in sem se počutila tako slabo, da ni za opisat. Pomaga B-komplex, vsaj meni je :)
Kot so ti predlagale že predhodnice ... točno in natančno definiraj cilje - imeti v lasti hišo ni cilj od danes do jutri. Si pomislila na to, da se da danes (ali pa čez eno leto) tudi hišo kupiti - včasih je to celo ceneje kot nakup stanovanja. Pa takoj se lahko vseliš. Zapufaš se pa v vsakem primeru za 20-30 let (nakup stanovanja ali hiše, ali pa gradnja hiše)
Oglejuj si ponudbe na internetu, predvsem pa zdaj ko je tak lep sonček zunaj, pelji svojega sineka na sprehod, dobi se z drugimi mamicami na kavici in malce počvekaj.
Trenutno nimaš vsega tistega dela z gospodinjstvom, ki si ga omenjala, hkrati pa tudi ne polne glave skrbi in kregarije z mamo, zato ti postaja dolg čas in dan enak dnevu. Ko sinek spi, prevzemi kakšno delo namesto tašče - sodeluj z njo. Zaposli se. Veliko stvari obstaja, ki jih lahko počneš, da razvedriš samo sebe in tako postaneš bolj nasmejana mama in bolj sproščena in prijetna žena.
Tudi to je že ena pred mano napisala - lahko gremo na konec sveta, svoje probleme nesemo zraven. Verjamem, da ti je hudo in prepričana sem, da je samo v tebi rešitev.
Za družinsko srečo pa ni pomembna samo količina časa, ki ga preživite skupaj. Predvsem je bolj pomembna kvaliteta časa, ki ga preživite skupaj, pa če je to tudi samo urico dnevno.
Upam, da vama uspe, predvsem pa da tebi uspe postati srečna v svoji koži.

(odgovor članu polho3006)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Praznim se...
17.4.2010 20:25:25   
Gina
Meni bi tudi dušilo, če bi morala živeti v eni sobici pri tašči, pa čeprav prijazni tašči. Menda bi znorela, tako zelo sem rada na "svojem". NIsem človek za v zrak gledat... komot skrbim za množico ljudi, lahko so pri meni v hiši, ne morem pa obratno - jaz biti pri nekom v sobici in da drug skrbi zame. Ne vem zakaj, ampak tako pač je, taka sem. Zato bi šla na tvojem mestu zagotovo v najem. No, sem tudi šla, ko sem bila stara okrog 20. In nikdar mi ni bilo žal. In ravno tako imam dandanes hišo....

(odgovor članu rozinca33)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Praznim se...
18.4.2010 10:29:36   
polho3006
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Meni bi tudi dušilo, če bi morala živeti v eni sobici pri tašči, pa čeprav prijazni tašči. Menda bi znorela, tako zelo sem rada na "svojem". NIsem človek za v zrak gledat... komot skrbim za množico ljudi, lahko so pri meni v hiši, ne morem pa obratno - jaz biti pri nekom v sobici in da drug skrbi zame. Ne vem zakaj, ampak tako pač je, taka sem.


Točno tako čutim, razmišljam jaz!

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Praznim se...
18.4.2010 10:53:59   
Anonimen
Biti na svojem ni vedno pesmica. Vsaka situacija ima dobre in slabe lastnosti, kot ljudje.

Nikoli ni prezgodaj in prepozno za spremembe.
Ampak vseeno se mi zdi, da postajamo vedno večji sužnji stvari in reči.

Zna se zgoditi, da se boste, ko boste na svojem, prav tako odtujili.
Držim pesti, da ostanete družina v vseh pomenih!

(odgovor članu polho3006)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Praznim se...
18.4.2010 11:04:51   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: tuli_panka

Ampak vseeno se mi zdi, da postajamo vedno večji sužnji stvari in reči.



Načeloma je to že res....ampak nisem prepričana da gre za suženjstvo od stvari in reči, če si polnoletna oseba z že ustvarjeno družino ne želi živeti v eni mali sobici, odvisna od drugih. Še v daljni zgodovini so si ljudje širom po svetu želeli enake reči in to tudi, če so bili zelo revni. Naravno in biološko pogojeno je to, da se osamosvojimo in imamo svojo družino, kjer smo mi "ta odgovorni", ki skrbimo za potomce in ne obratno.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Praznim se...
18.4.2010 11:26:11   
Anonimen
Najemnine in krediti vzamejo kar dobršen del dohodka. Potrebno je res veliko kalkuriranja in včasih živcev.

Zdaj, ko je otrok še majhen in je polho še na porodniški, je prisotnost tašče (kljub prijaznosti) in tujega domovanja večja. Ko bo ponovno nastopila delo, bo praktično zaradi varstva in tudi ogromno časa bo lahko prihranila ter ga podarila otroku, ker se ji ne bo potrebno ukvarjati z gospodinjskim delom.

Res pa je, da smo si ljudje različni in da imamo mame v sebi potrebo po gnezdenju. Ne glede na družbeni status. Tudi sama imam željo po svoji hiški.

Gledam iz našega vidika, ko dobesedno več ali manj v stanovanju le spimo... za ta del ena sobica kar zadostuje.
V petih letih, ko otrok tako ali tako potrebuje (no, tu so mnenja zopet deljena) prisotnost staršev tudi ponoči, pa bi se dalo kar veliko prihraniti.

(odgovor članu Gina)
  Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?