Gina
|
Ma ne vem, ne moreš zrelost otroka ravno po igranju igric določit. Eni se ful radi igrajo in znajo že vse mogoče, drugim pa to ni niti fajn, jih ne zanima, niti se nočejo s tem ukvarjat. Jaz se ne spomnim točno, koliko so moji otroci znali pri petih letih. Lahko ti pa napišem, kaj povprečno zna prvošolec, ko vstopi v šolo.
Ristai znajo nekateri samo glavonožce, nekateri pa že zelo v detajle. Nekateri barvajo tako, da je polno belega vmes, pa vsepovsod čez črte, drugi pa resnično brez napake. Skoraj vsi znajo zapisati svoje ime, priimka skoraj nihče. Približno en ali dva na razred že bereta. Pol razreda si zna zavezat vezalke, pol se jih to nauči tekom leta. Sami si zapenjajo gumbe, čeprav so pri tem še precej počasni, pa tudi zadrgo. Večina jih s škarjami dobro striže, vendar ima tretjina otrok še kar precejšnje težave pri natančnosti. Tudi lepila še ne obvladajo, vedno teče v velikih količinah. Razumejo navodila športnih in družabnih iger, primernih njihovi stopnji. Človek ne jezi se npr. nekateri še ne znajo šteti tako, da bi začeli šteti 1 pri naslednjem polju, ampak štejejo za 1 že polje, na katerem so. Črnega petra večinoma znajo. Radi se igrajo spomin in dobro sestavljajo konstrukcije iz kock. Večina jih zna šteti do 5, marsikdo do več kot 10. Seštevati in odštevati do 5 znajo zelo različno - od sploh nič do brez napake. Ponavadi pride od 1-3 otroci na razred z govornimi napakami, ki se pri logopedih res čisto izboljšajo. Večina jih teče ok, vedno pa je par otrok, ki tega še ne obvladajo zares dobro. Tudi pri petju so velike razlike, ravno tako pri zaznavanju ritma. Aja, čopič obvlada polovica otrok, svinčnika pa tudi še ne držijo vsi prav. Levo in desno stran večinoma še zamenjujejo. Ne vedo, kaj je to vikanje in tikanje, vendar se ga že začno zavedati. V tej fazi so že sposobni brez težav deliti igrače in prenesti poraz (to v resnici že prej).
Ne vem, če sem ti kaj pomagala, pa pozabila sem sigurno veliko reči.
|
Natisni
Tilen je sicer zelo navdušen nad igranjem raznih igric, samo kaj, ko za boga svetega niti ne posluša niti ne sprejema nobenih pravil igre. On kar nekaj po svoje goni, pa važno mu je, da zmaga
Ok, to razumem, ampak včeraj sem mu pri igri memo rekla, da ne sme goljufati, da ima možnost samo dve karti obrniti, on pa meni nazaj, da se lahko goljufa in pika. Ko sem mu že ene desetič ponovila pravila igre, me sploh ni več hotel poslušati, skratka igro sva zaključila. In tako se itak konča vsaka igra - njemu je važno, da ima čim več ali po možnosti vse karte v roki, da vse figurice spravi k sebi, pa ni važno, čigave so ... skratka igra v bistvu sam s sabo in to kr neki. 
. Ko otrok enkrat osvoji hojo ga ne ustaviš, ne pa da bi 2 uri sedel za mizo in gledal knjigo. 
