mini11
|
Čestitke! Jaz sem primer krvnega tlaka že pred nosečnostjo. Takoj, ko sem izvedela za nosečnost sem se pri ginekologinji najavila za pregled. Najprej me ni želela takoj sprejeti, ker je rekla da je pregled v 8 tednu. Vendar ko sem povedala, da imam visok pritisk, me je vzela že v 5 tednu. Torej takoj. Za vsak slučaj mi je ona zamenjala tablete iz Tritace na Methyldopo. Potem, ko sem bila v 8 tednu na drugem pregledu, pa sem dobila napotnico tudi za kardiologa, ki sem ga redno obiskovala. Kardiolog mi je najprej ukinil Methyldopo in mi predpisal Aspirin 100 za redčenje krvi. meritve sem opravljala najamanj 3 krat dnevno. Z Aspirinom mi je uspelo pregurati do 33 tedna. Potem pa sem aspirin morala prenehati jemati, da ne bi preveč krvavela med porodom. Takrat so mi ponovno predpisali Methyldopo, ki pa mi žal ni pomagala prev nič. Sicer preeklampsije naj ne bi imela, saj ni bilo beljakovin v urinu, vendar se mi je tlak kar naprej višal. V 36 tednu sem bila hospitalizirana, kjer pa sem imela nenormano visok tlak (tudi do 190/130). Z ničemer mi ga niso uspeli zbiti. Ker pa sem imela najboljšo zdravnico, vsaj po mojem mnenju, se je le ta zelo zavzela za mene. Tako smo naredili test in so me poslali domov z avtomatskim merilnikom, ki je vsako uro beležil vrednosti pritiska. Tako je bil pritisk 150/100. Vendar ker sem imela že pred nosečnostjo visok pritisk, niso iz tega delali posebne znanstvene fantstike in so mi tak pritisk pustili do konca. Pri porodu pa se je zakompliciralo. Ker so ugotovili, da mi pritisk niha tudi glede na psiho, so mi najprej predlagali CR. Ker pa sem sama želela roditi povsem naravno so seveda zahtevali mnenje kardiologa. Le ta mi je sprva s težkim srcem vseeno napisal, da lahko grem roditi vendar pod pogoji: porod mora biti sprožen, priklopljena moram biti na aparat za merjenje pritiska in na CTG ter obvezna mora biti epiduralna. V 38 tednu so mi tako porod zaradi varnosti sprožili. Tako sem vsa optimistična šla roditi, vendar mi niti gel niti tabletke za sprožanje poroda niso prijele. Popadki so bili rahli in po 2 dneh sem bila odprta komaj za 2 prsta. Zato so se na konziliju odločili za CR. Takrat pa se je začela veselica. CR je sicer potekal brez zapletov, a mi je pritisk narasel na 200/140 (pri posegu sem bila budna, kar je bila napaka). Zato mi niso upali v maternico vstaviti nekaj, kar pripomore h krčenju maternice. Posledično sem 2 uri po CR začela močno krvaveti (izgubila sem 1,4 l krvi) in so me še enkrat pod nujno operirali. Zahvaljujoč moji zdravnici, ki me je prišla pravočasno pogledati. Moram pa napisati še to, da me ni ona operirala, ker je imela ambulanto v tistem času. Tako da so me sicer rešili, a čez vse te muke ne bi več šla. Je pa tudi res, da danes bi vedela kako postopati. Ne želim strašiti, a sem zapisala samo zaplete, ki sem jih doživela. Seveda pa je vsaka nosečnost drugačna. Upam, da ne bo zapletov, če pa bodo pa se je treba nujno postaviti zase.
|