 |
RE: Potrplenje, kako?
31.3.2010 10:35:48
|
|
|
|
polma
|
IZVIRNO SPOROČILO: Pikica5
Jaz bi pa bila zelo vesela kakšnega nasveta, kako naj si pridobim več potrplenja in kako naj se v hitri jezi pomir? Dva nagajivčka sicer še kar obvladam, ampak ko pa je drenje, ko recimo kaj ne dobita, ko se nočeta previt, ... se znata tako dret, da občasno se jima slina tako zaleti, da povzroči bruhanje, ne pomaga nobena igrača, nobena pesmica, samo tisto kar se ne sme, takrat me to vrže hudo iz tira, postanem živčna in še sama vdrena, to zelo znervira in ne znam se umirit, kakšen način bi se lahko pomirla, sama si ne znam pomagat oz. ne vem kako, to me full moti, da nimam potrplenje in da odreagiram tako jezno, prehitro.
Utrujena si. Zato reagiraš na (oprosti, ampak govorim tudi o sebi-sva si podobni  ) najbolj bedast način. Dretje sploh ne pomaga, sploh ne v takih situacijah.
Moj sine se je rodil totalno histeričen, drl se je zaradi zdravstenih težav, pa zaradi karakterja, skratka-dretje non-stop. Hči me je pa potrebovala in jaz sem to vedla, grozno je bilo, še pogovarjat se nisva mogli. Zato sem ga zelo hitro morala začet ignorirat. Sicer bi se nam vsem spipalo.
Nočeš v avto???-prav, pa sem ga polegla na tla, dobesedno zraven avta.
nočeš se oblečt???-Spet na tla. Počasi na tla na hrbet ležat.
Sliši se poniževalno, ampak v teh situacijan enostavno ni šlo drugače. Meni se je zdelo prav, da se že-tako majhen-zaveda, da se ene stvari pač mora opravit. Da tako pač je. Še vedno kriči in tuli-pri umivanju zob, noska, zapenjanju avtosedeža, ko gremo z igral...Še vedno!!!! Kdaj bo tega konec? Men se ušesa parajo, roke imam pa čisto razbolene...
Kaj naredim?-Počakam, da se skadi moja jeza. Potem ga ujamem, počepnem, ga primem za ramici (tako da sem v njegovi višini) in mu počasi mirno (noter pa vulkan  ) povem, kaj bova naredila. Če še to ne gre, ga poležem na tla. Če še to ne gre, kapituliram-zgrabim ga, on opleta, kriči, in ga odnesem. (vse me boli od tega).
Pregovarjanja in vpitja ne razume. Ne v tistem trenutku, ko si želi čisto nekaj drugega, kot od njega zahtevam jaz.
Ko postane poreden, se jaz kar izklopim-komu bo pa potem nagajal, če ga noben ne "šljivi" ?
Sploh si pa ne predstavljam, kako zrihtaš dva malčka  ??? Jaz enega še sfolgam pustit, da se neha sam s sabo lovit po stanovanju, ker se noče oblečt (ker, če bi ga lovila, bi se zezal z mano, zato čakam na kavču, da dobesedno "zvisi", revež mali). Ne vem, če se da tako z dvema. Poskusi.
Aja-še nekaj- podkupovanje z igračami, pesmicami, pa tako-po mojem ne pomaga. Ko gledam folk, ki skuša na ta način ukrotit otroke, se mi zdi, da to ni način-kako otroku razložit česa se ne sme, oziroma, kaj mora takrat narediti.
Tako da-najprej se nehaj sekirat, ker nisi edina, ki tako reagira. Upam, da ti še kdo napiše svoje izkušnje-čudno, bi si mislila da ima še kdo tako slabo potrpljenje? Al pa smo redke tiste s slabimi živci .
Ne vem, če sem ti sploh natančno odgovorila-mimo svoje narave ne moreš, tako da boš vedno malo znervirana. Lahko pa vseeno probaš tako, da ignoriraš njune fore-vsaj tako, da bosta onadva to začutila, tut če v začetku še sama sebi ne verjameš. Potem bosta počasi tudi imela manj moči, ker boš zaprta za njnune izpade. Se daš parkrat na ignore, imela bosta manj maneverskega prostira za nagajanje. Sčasoma bo njun način oslabel, ti boš pa močnejša. Največji užitek je takrat, ko dejansko tudi sama sebi verjamem, da sem pa tokrat bila pa res popolnoma mirna .
Tako se tudi hitro vidi, če so otroci dejansko nagajivci, al pa smo jim tudi samo mi dali možnost za tako obnašanje.
No, naš je nagajivec  . Se sploh ne da. In, prav je tako, je pač tak tip. AMPAK JAZ SE PA TUT NE DAAAAAAM!!!!!! 
Srečno!!!!!!
< Sporočilo je popravil polma -- 31.3.2010 10:51:16 >
_____________________________
Še never nisem bla tko bed k hojte!!!
|
|
|
|
Natisni
