nejcko
|
Moj sin obiskuje vrtec, ki je znan kot potepuški vrtec, torej otroci zelo veliko hodijo naokrog - od krajših, enodnevnih izletov, celo v tujino, do raznih zimovanj, letovanj, večdnevnih obiskov kmetij itd.
Vse lepo in prav, ampak vseeno se mi zdi, da je postalo že vsega preveč. Posebej še zato, ker so v skupini našega tamalega otroci zelo starostno nehomogeni - moj bo šele dopolnil 4 leta, ena deklica pa bo čez par mesecev stara že 6 let.
Sprašujem se predvsem, ali moj sin v tej starosti resnično potrebuje vsa ta popotovanja in kaj bo pravzaprav od njih odnesel - koliko se bo sploh vsega spominjal. Saj ne rečem, človek se določenih stvari spominja tudi že od svojega tretjega oz. četrtega leta, vseeno pa mislim, da spet ne toliko, da bi to tako zelo vplivalo na njegovo življenje. Ali bo zaradi tega moj sin res bolj samostojen, odgovoren, bo res prej začel plavati, bo uspešen smučar? Ne vem, no, zdi se mi, da ne. Jaz razen šole v naravi v 5. in 6. razredu nisem šla nikamor, pa sem vseeno zelo samostojna oseba.
Seveda vse te stvari niso obvezne, ampak kako se počuti otrok, ki nekam ni šel, ostali otroci in vzgojiteljice pa vpričo njega kasneje obujajo spomine?
Konec koncev pa so te zadeve tudi svinjsko drage - če bi jaz dala svojega otroka na vsa ta potepanja, bi me v enem letu stala reci piši 100.000 sit, morda še kaj več. Ne vem, kako si to lahko privošči ena družina, ki ima dva otroka v vrtcu, ali je socialno šibkejša, ali kakšna mama samohranilka? Ti otroci so a priori izločeni iz skupine.
Res me zanima, kaj si ve mislite o vsem tem. Ali res otroci potrebujejo vse to ali gre bolj za vzhičenost staršev - moj je pa spet tam in tam z vrtcem? Kaj ne prevladuje mnenje, da otroci v starosti do nekje 5/6-ih let potrebujejo predvsem starše in z njimi preživet prosti čas ter varen dom in ne pohajkovanja?
Saj jim ne bo nič ušlo! Vse to bodo lahko še doživeli bodisi s starši ali vrstniki, le ko bodo malo starejši, bolj samostojni in ne več tako navezani na starše.
Ali pa morda res samo jaz prihajam iz nekega čisto drugačnega časa in sveta in sem zato skrajno čudna?
|