Anonimen
|
Se bom še sama dodala, sem šele zdaj prišla domov :). Vsaka poroka je lepa, če je organizirana tako kot je všeč ženinu in nevesti. Ne organiziraj je za starše in sorodnike ampak zase in za svojo dušo /seveda skladno z moževimi željami/. Tudi jaz sem si vedno predstavljala, da se bova enkrat nekam odpravila in se kar poročila. V Vegasu bi bilo kar fajn, sem že bila na tam na poroki. Fajn pa je tudi na kakem otoku, tudi to organizirajo agencije. Potem pa poveš doma, ko prideš nazaj :)-. Z nama je bilo takole. Odločila in organizirala sva v 10 dneh, s tem, da je bilo treba urejati še kup papirjev in letati od konzulata do konzulata, ker je mož tujec, pa tudi poroka je bila v tujini. Povabila sva samo starše in brate. Zjutraj smo se dobili pri nama vsi skupaj, sledila je poroka na matičnem uradu, potem smo šli na blagoslov prstanov v cerkev /za starše je bilo to presenečenje in so ostali šokirani/, potem na kosilo, kjer je vsak naročil kar je hotel, po kosilu pa daljše slikanje in vrnili smo se na najin dom. Tam smo nazdravili s šampanjcem, razdelila sva konfete, rekli še dve besedi in še pred nočjo sva vse poslala domov - zvečer imava rada mir, ker nisva ravno nočni ptici. Vse sva uredila sama - naročila sem nadstropno torto, ki jo je mož zjutraj, ko sem bila pri frizerki, nesel v restavracijo, obleki sva naročila preko kataloga in sta bili kot uliti, rezervirala fotografa za ves čas, prepričala župnika za obred, pecivo sem napekla sama,... imela sva celo pianista. Nama je bilo super in če bi se še enkrat odločala, ne bi naredila drugače. Dvomim pa, da bi vse teklo tako kot takrat, če zdaj pogledam nazaj, sva imela veliko srečo. Pa še malo za smeh. Ko sva začela urejati formalnosti, sva se zmenila, da staršem poveva le nekaj dni prej. Moji so namreč panični in bi začeli zagotovo 'pomagati'. Pa me je nekega dne, mislim, da je bilo 5 dni pred poroko, oče povabil na pijačo, da se 'nekaj pogovoriva'. In pravi: 'Glede na to, da si noseča, sva se z mamo pogovarjala... sicer naju čisto nič ne briga... ampak,... želela bi, da se poročita...'. Pa mu povem in ga povabim na poroko čez par dni. Je ostal tako šokiran, da je kar nadaljeval: '... ja, bi bila zadovoljna, če se poročita, ker ...'.
|