moja čili
|
Dolgo sem razmišljala ali mi je bil porod v Brežiški porodnišnici lep dogodek mojega življenja.
Rodila sem v začetku februarja 2012. Z rezultatom sem zadovoljna in hvaležna za zdravega otroka, moje zdravje in počutje (niso me rezali niti se nisem raztrgala). Neizmerno sem hvaležna babici (sicer ni bilo vse čisto bp) in predvsem zelo dobrim sestram. Kapo dol osebju (sestre in negovalke), ki imaš večji del dneva stik z njimi.
Drugačne izkušnje imam s "stroko" (beri zdravniki).
Porod se je začel (vsaj mislim da) dan po PDP, ponoči me je začelo malo zategovati. Nikoli med nosečnostjo tega ni bilo, predvidevala sem da je to to. Poklicala sem v porodnišnico Brežice in vprašala ali naj pridem, ker me na 5 minut malo ščipa. So mi svetovali, da če lahko še spim naj ostanem doma in naj se naspim. Zaspala sem, zjutraj kota da nisem noseča, ves dan ne duha ne sluha o porodu. Naslednji dan brez sprememb v počutju. Bil je prvi delavni dan in dobila sem napotnico moje ginekologinje naj se grem pokazat kar v porodnišnico, ker je ona daleč stran. Naj omenim, da imam porodnišnico oddaljeno 5min peš.
Pridem na pregled, čakam 3 ure. Sprejme me dr. Grulovič, komaj da me je pogledal v obraz in pozdravil. Me poslal kar na mizo in hujšega (bolečega) pregleda še v svojem življenju nisem doživela. Sem pomislila da bom rodila kar tam . Popadki so bili zelo šibki, odprta sem bila 4 cm. Na podlagi tega ker sem klicala ponoči dva dni nazaj, me je poslal v porodno sobo. Prosila sem ga če lahko grem domov po torbo z mojimi stvarmi, ker sem zelo blizu. Nikakor ne, se je glasil odločen odgovor (danes bi pač šla in prišla nazaj, ko bi se mi zdelo).
Nihče mi ni povedal ne vprašal:
- Da mi mislijo porod pospešit z umetnimi popadki,
- ali nosim mogoče kontaktne leče,
- ali se strinjam z vsemi posegi, ki mi jih bodo opravljali,
- ali dovolim vaginalne posege med popadki,
- ali bi imela prenosni ctg, ki ga tako famozno oglašujejo, da se porodnice lahko premikajo.
Ko sem videla, da se jim zelo mudi, sem med klistiranjem babico prosila, če bi lahko imela naravni porod, brez pospeškov in nepotrebnih substanc, če se bom lahko premikala, ker na hrbtu res težko ležim in če se bo dalo da ne režejo presredka. Babica je bila zadržana z odgovori vprašale me je samo če sem to vse povedala zdravniku. Ne nisem, ker me je že odslovil, še predno sem lahko rekla adijo.
Pristala sem na porodni mizi, priklopljena na vse mogoče kable in če sem se premaknila je začelo piskati. V sobo se mi je pridružila še ena mamica. Kakšno uro po sprejemu v porodno pride gospod doktor (kot jih vsi kličejo) in babica plaho omeni, da bi obe s sosedo radi rodili naravno. Gospodu doktorju se je skoraj svet podrl, začel se je dreti, če smo zdaj ženske čisto znorele, kje da smo videle naravne porode in da če bi to hotele naj raje ostanemo doma. Seveda smo vsi molčali, medve zaradi popadkov, ki so se počasi krepili in prihajali vse pogosteje. In tista, ki je že rodila ve, da takrat ne veš niti kako ti je ime, kaj šele da bi se s kom pogovarjal. Babice pa verjetno zaradi avtoritete gospoda doktorja.
Hotela sem vstati, se premikati in ker sem jih ves čas prosila, so mi enkrat med popadkoma dovolili. Ko sem vstala, pa sem se samo izbruhala v bližnji koš. Potem so mi vzeli še vodo, ki mi je tako prijala. Partner je bil ves čas ob meni in me skušal bodriti in lajšati stiske, nenormalno intenzivnih popadkov. Vmes jih je vprašal o prenosnem ctg-ju in je babica smo skomignila z rameni in povedala da ga imajo v predalu in ga ne znajo uporabljati. OMG
Ugotovila sem, da se bojim popadkov zaradi vaginalnih pregledov , ki so sledili vsake toliko časa. Danes bi lahko trdila da so bolj boleči od dejanskega poroda.
Okoli 17 ure pride gospod doktor v sobo in ukaže naj pospešimo, ker je ob 18 uri šola za starše in mora it tja.
Ha, ha in ne boste verjeli, rodila sem zdravo deklico ob 18:00. Žal sem kmalu po čudovitem dogodku, ki bi moral trajati daj časa in biti brezskrben in nepozaben, najprej pomislila na živino v hlevu. Doma sem iz kmetije in imam veliko izkušenj z porodi krav. Ampak pri nas nobena ni tempirana na uro, kdaj naj skoti in vse skotijo naravno brez umetnih popadkov .
Z babico sem bila zelo zadovoljna, sicer se mi je zdelo kot da nisem čisto prisebna, bila pa sem ji na glas hvaležna za cel presredek in vso prijaznost, ki sem jo bila deležna.
S partnerjem vsa uživala z malo pikico, dokler ni prišel gospod doktor. Spet sem padla v čudne asociacije od doma. Prišel je v dolgem belem mesarskem predpasniku, ki mu je segal do gležnjev, samo škornjev ni imel. Začel je s pregledom, če je vse ok in naredil samo en notranji šivček za atija.
Dve uri po porodu bi morala direktno nazaj v svojo sobo. Pa sem babici povedala da moram nujno v kopalnico ker imam kontaktne leče. Babico je skoraj kap, najprej me je nadrla, če sem normalna, da grem z leči rodit. Potem pa sem ji povedala, da me nihče sploh ni vprašal če jih imam in kako naj sama vem, kaj lahko in kaj ne. Spremenila je ton glasu, in mi prijazno povedala kakšne komplikacije so že imeli zaradi tega. Očitno jih ni izučilo in se niso nič naučili, da še vedno dopuščajo takšne napake in ne komunicirajo z "gosti" hotela.
Sestre, babice, strežnice in čistilke so ljudje, kot jih potrebujemo vsi, ki smo krvavi pod kožo. Nikakršnih pripomb samo pohvale in zahvale. O ostalih v Brežiški porodnišnici , edino o dotičnemu gospodu doktorju, pa ne vem veliko komentirati, nimam izkušenj z njimi. Vedno znova sem presenečena in razočarana nad oholostjo do pacientov. O strokovnosti pa tako ne morem in nimam pravice sodit, ker nisem dr.
Moja izkušnja je bila takšna, še danes ne vem ali lepa ali manj lepa.
Imam pa čudovitega otroka in tudi naslednjega bomo kmalu dobili. Vendar bom, če mi bo namenjeno, ostala doma čim dlje, imela bom porodni načrt in bom veliko bolj odločna in zvedava.
Čilibili iz Brežic
|
Natisni
,tako, da ne vem kako je pri porodu. Prej sem imela drugega ginekologa (ne v Brežicah) 
. 
.
Zelo sem bila zadovoljna z osebjem, sestre so enkratne,pa sem tam preživela kar nekaj dni 
Tako,da grem naslednjič definitivno v Brežiško porodnišnico 
