Blacky30
|
Jaz sem ga imela in so ga pozorno prebrale. Babica mi je prišla povedat, da sva se zelo potrudila, da tako lepega pisma, napisanega s srcem, že dolgo niso dobile. Da jim gredo že prav na živce "pisma želja", ki dejansko vsebujejo le v alinejah naštete ukaze, kaj želijo in si jih punce printajo z neta. Najino pismo želja so upoštevale, kolikor se je dalo. Glede gibanja ni bilo težav, saj imajo tudi prenosni CTG, ki sem ga imela priklopljenega in sem se sprehajala in gledala TV, medtem ko je babica vsake toliko v moji porodni sobi prečekirala utrip na ekranu. Ko so mi predrli mehur, se sicer nisem smela več gibat, ker ven ni priteklo nič plodovnice in so se bali, da se ne bi zagozdil. Sva pa imela radio, cel čas sem lahko pila vodo (spila sem je okoli 2 litra), ker ponekod ne dovolijo druga kot hlajenje ustnic z ledom ali par požirkov, ko je bil čas za iztis otroka, so mi privzdignili vzglavje, da sem lahko rodila napol sede in na koncu, kljub temu, da so morali malega hitro aspirirati in mi ga babica ni hotela dati na trebuh, sem slišala zdravnico, ki je zadaj rekla: "Mamica želi, da ji damo otroka na trebuh!" tako s poudarkom, da mi ga je babica vseeno položila na trebuh. Sicer se ga nisem imela časa niti dotakniti, niti pobožati, a sem tej zdravnici iz srca hvaležna, ker tega občutka toplote mojega otroka ne bom nikoli pozabila. Bilo je nepozabno. Vedela sem, da je tudi ta glavna zdravnica prebrala moje pismo, ker med samim porajanjem midva nisva nič omenjala, da želim otroka na trebuhu, ker sem bila skoraj neprisebna, mož pa tudi. Res pa je, da sva v pismu napisala, da so to samo najine želje, da pa bova kljub vsemu razumela, če karkoli ne bo izvedljivo in da popolnoma zaupava v njihovo strokovnost in da naj v primeru ogrožanja zdravja mene ali otroka ne upoštevajo najinih želja in naj naredijo tako, kot morajo. Rodila sem v MB in bila zelo zadovoljna, čeprav sem imela izredno težek porod.
|