Anonimen
|
Slovenske porodnišnice so varne, manjka jim le osebne note; porod bi moral postati nekaj bolj osebnega, je na današnji novinarski konferenci ob konferenci o obporodni skrbi na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani poudarila predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani Tanja Premru-Sršen. Idealno bi bilo, če bi si lahko nosečnica izbrala babico, ki bi jo spremljala skozi celo nosečnost in porod, kar pa žal v sedanji ureditvi javnih zavodov ni mogoče, pravi Premru-Sršenova.
Strokovnjak s področja perinatologije in nekdanji direktor oddelka za žensko in otroško zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji Marsden Wagner je dejal, da obstajata dva pogleda na porod - medikaliziran in humaniziran. Slednji poroda ne obravnava kot medicinski poseg ampak kot naraven dogodek, je pojasnil. V Sloveniji je po besedah Wagnerja porod zelo medikaliziran, ob tem je izpostavil pretirano uporabo nevarnih in invazivnih postopkov. Ženske so obravnavane kot stroji, ki le delajo, kar jim reče zdravnik.
Slovenija je po besedah Wagnerja ena redkih držav, kjer ženske še vedno rojevajo v ležečem položaju, v odločno prevelikem obsegu se uporabljajo zdravila za sprožanje in pospeševanje poroda (70 odstotkov), ki se ga ne bi smelo uporabiti v več kot 10 odstotkih primerov. Ta zdravila imajo lahko zelo hude in negativne učinke, zato bi morale imeti ženske pravico reči temu ne, meni Wagner.
Kritiziral je prakso klistiranja žensk in britja ter omejevanje pitja in hranjenja, tudi intravenoznega katetra in rutinskega CTG ne bi smeli uporabljati, v Sloveniji zelo prakticirano epiziotomijo oz. prerez presredka (54 odstotkov vseh porodov) pa je po njegovih besedah v resnici nujen v največ 10 odstotkih primerov, saj ima tudi ta v kasnejšem življenju lahko negativne učinke na kvaliteto življenja ženske.
Slovenski problem je po oceni Wagnerja tudi to, da zdravniki še vedno nadzirajo in usmerjajo vse porode. V državah, kot so na primer Nova Zelandija, Nizozemska ali Skandinavske države, kjer so prevzeli t.i. humaniziran pogled na porod, zdrave nosečnice vso nosečnost in skozi porod spremljajo le babice, zdravniki pa so prisotni le pri tistih nosečnicah, ki imajo zdravstvene zaplete.
Wagner je opozoril, da evropska direktiva o babištvu daje polno odgovornost in pristojnost za vodenje nosečnic in rojevanja babicam, kar bo morala v svojo zakonodajo in prakso počasi prenesti tudi Slovenija. Premru-Sršenova se strinja, da babice v Sloveniji res niso samostojne pri svojem delu, se pa to po njenem mnenju počasi spreminja.
Prepričana je, da je treba dati nosečnicam možnost za odločanje, in sicer ob pogoju dobre obveščenosti o tem, kaj se bo delalo z njo. V prihodnosti bo porodnica dobila v podpis obsežne pristanke, ki jih bo morala pred podpisom prebrati in tudi razumeti, še dodaja Premru-Sršenova, ki meni, da bodo v prihodnje vse tri stranke - nosečnice, babice in zdravniki - igrali pomembno vlogo pri vodenju poroda.
Profesorica babištva z britanske univerze Hertfordshire Marianne Mead je ob tem poudarila, da bi morale biti babice v Sloveniji bolj samostojne in odgovorne za svoje delo ter predvsem same odločati. Poudarila je, da morajo izboljšati svojo izobrazbo, nadaljevati z izobraževanjem, da bodo lahko prevzele skrb za porodnice z nizkim tveganjem in se bodo zdravniki preusmerili in posvetili izključno tistim, ki potrebujejo posebno zdravniško pomoč.
In večina porodov je zdravih in brez zapletov, poudarja Meadova, ki meni, da je podoba poroda v slovenski javnosti napačna. Porod je naravna, zdrava stvar, ki ne potrebuje visoke stopnje medikaliziranja, ampak predvsem podporo za normalnost.
|
Natisni
