Anonimen
|
Ja, seveda, ti kar vprašaj, saj ne moremo vedet vsega, a ne, še posebej, če nimamo izkušenj . Lahko ti povem, kako je bilo pri meni prvič: 24 ur nisem bila prepričana, ali imam popadke ali ne. Bili so na 15 minut, trajali 15 sekund, ampak tako šibki, da ni bilo nič od nič. Kot da bi me eden malo uščipnil med stegna. In nisem bila zihr, drugi dan sem itak imela CTG, tako da sem počakala. Na CTG-ju mi je pokazalo en sam čisto šibek popadek, odprta sem bila 2 cm. G. je rekla, da če bo šlo v takem tempu, bom rodila v petek, bila je pa sreda . Po pregledu se mi je potem odluščil del čepa, kot en velik smrkelj je videt, popadki so bili še vedno šibki, so se pa zgostili na 10 minut (zdaj sem pa vedela, da so popadki, ker sem videla na CTG). Šele popoldne se mi je odluščil še drug del čepa, popadki pa so postali močnejši in pogostejši in če prej ne bi bila pri zdravnici, bi takrat (končno ) sama vedela, da je pa to to. Ampak, sem komot med popadki možu spekla palačinke (da ne bo revež lačen, ker kdo ve, koliko časa bova v porodni ), šla sem se stuširat, umit lase, lagano po lagano, ob pol devetih sva šla v porodnišnico, malo pred polnočjo sem rodila. Drugič je pa vse šlo zelo hitro. Aja, pa nekje en mesec pred prvim porodom me je bolela notranja stran stegen, kot da bi imela musklfibr po 100 prevoženih km s kolesom. Prav na dotik so me bolele mišice, ker je otroček tako močno pritiskal z glavico navzdol, bolele so me tudi sramne kosti in nasploh sem ves čas imela en neprijeten občutek, še posebej med sedenjem (vožnja v avtu mi je bila muka).
|