kalisi
|
Pozdravljen. Sitna situacija. Imam pa podobne izkušnje. Kar ti polagam na srce je, da vse, kar se boš od danes naprej dogovarjal s komerkoli, overiš pri notarju. Nič več ustnih dogovorov. Verjemi, ti bo, ko bo spet šlo kaj mimo dogovorov, veliko lažje. Čeprav je vse pisano nate, vključno z mamino hišo, se zna še vedno zaplesti pri ugotavljanju lastništva, in sicer zaradi vložka (denarnega ali kakšnega drugačnega), ki ga je ona prispevala. Z vidika odnosov pa ti lahko rečem samo, da te mama čustveno izsiljuje. Normalni starši (oprosti za neposrednost) svojih otrok nikoli ne izsiljujejo, ne čustveno ne finančno ne kakorkoli drugače. Ne vem, kako se je tvoja mama zakalkulirala finančno, ampak, če mene vprašaš, bi najbrž morala kot odrasla oseba vedeti, koliko denarja ima in kakšno hišo/stanovanje si lahko privošči. Ne pa da zdaj vse breme prelaga nate. Verjamem, da si zaupal ustnim dogovorom, kot še marsikdo. Sploh, ko gre za najožjo družino, nihče ne pomisli, da bi kdo ne držal besede. Ampak, kot zdaj veš, lahko gre vse skupaj tudi v maloro. Zato, karkoli se že odločiš, vse pri notarju v pogodbe. In najprej pomisli nase in na svojo družino. Staršem nisi dolžan pomagati, sploh, ker je mama s svojim partnerjem vendarle toliko pri denarju, da lahko preživi. Boste pač prodali hišo. Lahko pa tudi zahtevaš, da se enostavno odselijo in jih izplačaš (če se ugotovi kakšen mamin lastniški del), hišo pa obdržiš. Seveda, če je to finančno izvedljivo. V glavnem, ne žrtvuj lastne žene in otrok za starše ali kogarkoli drugega. Ti povem iz lastnih izkušenj, da se bo res slabo končalo. Veliko sreče!
|