emaa
|
Trudiva se že dve leti, pa mi grejo komentarji, sprosti se najbolj na živce. Moja svakinja se je trudila eno leto, potem zanosila, takoj imela ss, spet zanosila, ter bo kmalu rodila. Nikoli in nikdar nisva ena drugi govorile sprosti se, preveč se obremenjuješ. Ko boš v glavi uredila, pa bo. Ne, jaz sem ji rekla, da se lahko kadarkoli pogovori, če me potrebuje, isto je veljalo za obratno. Zanima jo kako daleč sva v postopkih, vendar ne podaja svojega subjektivnega mnenja, ko zanj ne prosim. Mi je hudo, da je ona noseča, jaz pa ne, ampak ona tu ni nič kriva, kako le. In sem vesela zanjo, sreča je sicer pomešana z žalostjo, ampak tako pač je. Njen mož je pa drugačen, vse je v glavi govori, polno nepotrebnih in nesmiselnih nasvetov nama trosi. Zato sva komuniciranje z njim omejila na minimum, to ni prijateljstvo. Pomoč v smislu tega, da si najde druge interese, je v redu, samo ne govori ji, da je vse v glavi, ji bo še slabše. Stoj ji ob strani, če sta pravi prijateljici, je za tvojo nosečnost vesela. Če takrat ne pokaže navdušenja, ko ji razlagaš o nosečnosti, še ne pomeni, da ni vesela, samo včasih je zelo težko v tistem trenutku biti vesel. Vem, pa mi je takrat hudo, ampak vem, da pa tudi ona razume moje občutke. Bodi ji v oporo, bodi tam, to je najboljše kar lahko narediš.
|