valči
|
Hvala vsem za besede tolažbe,res mi je lažje,ko vem,da nisem edina in žal mi je za vse,ki so izgubili svoje dreage osebe...
Ronja,se mi zdi,kot da me poznaš,pravzaprav poznaš mojo zgodbo...V enem tednu po hitremraku na jetrih,pravzaprav mi je v sredo zdravnica povedala,da je rak in da ni kaj za naredit...v ponedeljek zjutraj ga ni bilo več..Sigurno je vedel,čutil.
Najhuje od vsega mi je,da je bil sam s svojo bolečino in nič pojamral,poklical,nič, četrtek nehal kadit,to pomeni,da je bil res pri koncu,v nedeljo v bolnico.
Ko sem prišla drug dan k njemu,sem ga vprašala,zakaj me ni poklical,da mu ni dobro,pa je rekel,da me ni hotel obremenjevat.Tak samotar je bil.
Jaz pa doma na kmetih,noro dela smo imeli,paradižnika skoraj na tone,pa pobirat,prodat,sam stres,pa še glih po hudi toči smo bili,ko nam je vse pobrala,skoraj vse,rastline v razfrezanem rastlinjaku večina preživele...
Tako da sem imela teh problemov veliko,čase zase,za otroke nič,žal mi je da nisem ateja klicala,ga vprašala,kako mu je.
Ko gledam nazaj,18.7. je bil pri nas,poletje,on v topli trenirki,nekako odsoten,tih...Groza,sedaj vem,da se je poslovit prišel,takrat pa smo imeli celo zmešnjavo doma,smo mogli krompir pobrat,ki ga je toča iz zemlje zbila,v rastlinjaku robe,popravila strehe,eh_____________ves polom.Jaz pa minute časa,da se z njim vsedem,spijem kavo To mi je najhuje od vsega,če bi lahko,bi zavrtela film nazaj in bi vse pustila in bila z njim.Tega si ne odpustim.Pa nekako hitro je šel tisti dan.
Hvala,ker me berete in razumete.
_____________________________
Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ti boš vedno imela milijon malih stvari, ki te bojo spominjale nanj, ti dajale občutek, da te je nekdo imel zelo zelo rad. Nekatere nimajo te sreče, ker imajo grozne očete - in za njimi ne bodo žalovale, ampak kljub temu se jim to ne splača, si na boljšem. In tudi tvoj oče je bil. Ker je znal imet rad, ker ste ga imeli radi in navsezadnje je imel še to srečo, da je umrl dokaj "lepo" - pod to mislim, da v zadnjih trenutkih ni bil pod strašnim stresom kot pri kaki grozljivi katastrofi, da se je imel čas spravit s svetom, ker je vedel, da je zelo bolan, hkrati se pa to ni vleklo več mesecev, da bi se samo mučil... Lahko je lepo živel do konca in se potem mirno spravil z vsemi in vsem in v miru šel svojo pot naprej. 
