Anonimen
|
O čem se pa gre?
O grozljivih,nemogočih razmerah na hematološkem oddelku.Ljudje,ki so nujno potrebni zdravljenja,da bi si ohranili življenje tega niso deležni,ker ni prostih postelj.Evo primer:
Pričanje obupane hčerke:
včeraj je bia mama nazadnje sprjeta na tretjo kemijoterapijo.Vsak dan sem
tri tedne klicala za sprejem in končno so mi včeraj povedali,da imajo prosto posteljo.Ko sva prišli na oddelek,pa,da prazne postelje ni.vstarjala sem,da mora biti sprejeta,ker že tri tedne zamuja z terapijo,pa so mi sestre rekle,da ne bo nič.Ker nisem odnehala,so mi rekli naj se obrnem na zdravnika,kar sem tudi storila.Tudi ta mi je rekel,da ni prostora,da pa imam mama vso pravico do zdravljenja,da terapija mora biti izvedena v štiritedenskem zaporedju,vendar prostora ni.,da imajo prednost tisti,ki umirajo.Po dobri uri čakanja in prošenj pa je zdravnik povedal,da bo ena iz bolnic čez dve uri odpuščena in naj se mama usede pred posteljo in naj jo čuva,da jo ne bi zasedla katera druga.Na sprejem je namreč bila naročena še ena gospa iz Novega Mesta,ki je tudi čakala že tri tedne na sprejem.Na srečo sva bile midve pred njo.Če temu lahko rečemo sreča.Kaj so potem naredili z gospo ne vem.Grozno,kam smo prišli.Samo upaj,da ne boš zbolel,če zboliš,mol,da sploh dobiš posteljo.
|
Natisni
