Anonimen
|
Jaz sem za,da se ga sprejme,ker ta stari preveč ščiti kriminalce.Potrebne so nove strožje kazni.
Bodo najhujši morilci za zapahi do smrti?
Tri leta in pol po zadnji spremembi se veljavnemu kazenskemu zakoniku očitno bližajo zadnji dnevi. Ministrstvo za pravosodje je namreč pred dnevi poslalo v medresorsko usklajevanje predlog novega zakonika, ki predvideva tudi uvedbo dosmrtne zaporne kazni, kaznivega dejanja preprečevanja zanositve, šikaniranja zaposlenih... Novost bo tudi evidenca pedofilov, iz katere bodo šole in druge vzgojnovarstvene ustanove lahko dobile podatke tudi o že izbrisanih sodbah.
Predlog novega kazenskega zakonika so pripravili vrhovni sodnik svetnik dr. Mitja Deisinger, redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vid Jakulin in izredni profesor na mariborski pravni fakulteti dr. Ivan Bele. S pravosodnega ministrstva so sporočili, da gre pri novem kazenskem zakoniku predvsem za uskladitev naše kazenske zakonodaje z določbami Rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je podpisala tudi Slovenija.
Rimski statut namreč za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo predvideva kazen dosmrtnega zapora. Če Slovenija te kazni ne bi vnesla v svoj zakonik, pojasnjujejo na ministrstvu, potem ne bi mogla izpeljati sojenja za tovrstna kazniva dejanja ali izvršiti dosmrtne kazni, ki bi jo nekemu slovenskemu državljanu izreklo mednarodno sodišče.
Po novem zakoniku pa bi na dosmrtno kazen, poleg storilcev vojnih dejanj, sodišče lahko obsodilo tudi najhujše domače morilce. V predlogu je namreč določeno, da bi na dosmrtno ječo lahko obsodili tudi storilca dveh ali več kaznivih dejanj umora, za katero je po sedanjem zakoniku zagrožena najvišja kazen 30 let zapora. Po sedanjem zakoniku lahko morilec umori tri ali celo več ljudi in tudi če ga sodišče za vsakega posebej spozna za krivega, mu ne more izreči več kot 30 let zapora. Po novem bi takšnemu kriminalcu izrekli dosmrtno zaporno kazen. Od umorov, ki so se v zadnjih letih zgodili pri nas, bi v to kategorijo lahko sodil morilec z Gorjancev Ermin Brkić, ki je umoril tri ljudi.
Mnenja so deljena
Možnost uvedbe dosmrtne zaporne kazni je v minulih dneh najbolj razburila strokovno javnost. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da bi z uvedbo dosmrtnega zapora našo kaznovalno pravo uskladili z Rimskim statutom, veliko pravnih teoretikov trdi, da Rimski statut uvedbe dosmrtnega zapora od Slovenije ne zahteva.
Profesorica z ljubljanske pravne fakultete dr. Katja Šugman je spomnila, da številne evropske države najvišjo sankcijo, ki jo obsojencu izrečejo v drugi državi, spremenijo v svojo najvišjo kazen in jo nato izvršijo. Po razlagi pravosodnega ministrstva se je vprašala, kaj se bo zgodilo, če bi k nam poslali na smrt obsojenega iz ZDA: “Bomo tudi takrat rekli, da moramo spremeniti zakonodajo v to smer?”
Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da poznajo dosmrtni zapor številne države Evropske unije in če bo predlagani zakon sprejet, Slovenija ne bo nikakršna izjema. Bo pa očitno predlagana najhujša kazen jeziček na tehtnici, ki bo prevladal pri odločanju o podpori predlaganemu kazenskemu zakoniku. Proti takšnemu zakoniku so se že izrekli v SD, dosmrtna ječa se zdi pretirana kazen tudi vladni SLS, v Zares bi radi o dosmrtni kazni slišali mnenja v javni razpravi, SNS pa pozdravlja uvedbo takšne kazni za najhujše morilce. Predlagani novi kazenski zakonik podpirajo tudi v NSi.
Pedofili ožigosani
Predlog novega zakonika predvideva še vrsto drugih novosti. Med njimi je prav gotovo ena zanimivejših posebna evidenca obsojenih pedofilov, iz katere bodo društva, šole, in ostale vzgojnoizobraževalne ustanove lahko dobile podatke tudi po daljšem času od obsodbe. Po sedanjem sistemu se namreč sodba po določenem času izbriše, po novem pa bi obsojenca za spolni napad na otroka spremljala sodba pri vseh poskusih zaposlitve za delo z otroki. Kar zadeva kazni za pedofile, bi novi zakonik to nekoliko zvišal, in sicer s sedanjih osem na 15 let zaporne kazni.
V odgovor na številne prometne nesreče s smrtnim izidom so v predlogu novega zakonika določili tri nova kazniva dejanja: predrzna vožnja, vožnja v hudo alkoholiziranem stanju in vožnja pod vplivom mamil. Za vsa tri kazniva dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora; če med takšno vožnjo voznik še koga hudo poškoduje, bo lahko sedel na hladnem do pet let, če pri tem celo koga ubije, bo lahko ostal v zaporu celo do dvanajst let. Prav tako bi bilo tudi novo kaznivo dejanje onesnaženje morja in voda z ladij. Če bi kapitan ladje to storil zavestno, bi moral v zapor do pet let, če pa bi to storil iz malomarnosti, bi šel za rešetke le za tri leta.
Direktorji v zapor?
Ponujanje pogodb o zaposlitvi, v katerih se delavke obvežejo, da v določenem času ne bodo zanosile, bi po novem predlogu pomenilo kaznivo dejanje, za katero bi moral delodajalec odsedeti tri leta za rešetkami. Kot posebno kaznivo dejanje pa je opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu, za katero bi bila prav tako zagrožena kazen do treh let zapora. Z novim zakonikom bi bilo prepovedano tudi kloniranje živih bitij.
Predlog novega zakonika predvideva tudi novost pri zastaranju dejanj. Po sedanjem zakoniku namreč poznamo relativno in absolutno zastaranje, po novem naj bi relativno izpustili in pri vsakem dejanju upoštevali (daljše) absolutno zastaranje.
Po novem predlogu zakonika bi imeli sodniki tudi večjo možnost prilagajanja kazni posameznim storilcem in za najhujša dejanja možnost izrekanja kazni v razponu od 15 do 30 let. Prav tako bi po novem sodniki lahko obsojencem zaporne kazni spremenili v opravljanje dela v humanitarnih organizacijah na prostosti.
DANIJEL CEK
“Ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona,” se glasi prvi stavek veljavnega slovenskega kazenskega zakonika. Za vzdrževanje reda in miru v posamezni skupnosti (državi) je kazenski zakonik torej temeljni zakon, brez njega ne bi bilo ne kaznivih dejanj ne kazni za storilce teh dejanj. Prvi člen zakonika namreč pravi, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo in zanj tudi predpisal kazni.
Pri kaznivem dejanju uboja bi bila po novem predlogu možna tudi odpustitev kazni, če bi storilec dejanje storil proti neozdravljivo bolnemu ali poškodovanemu na njegovo zahtevo, tako da bi mu iz usmiljenja prekinil podaljševanje življenja. Po novem zakoniku bi bilo tako možno odpuščanje kazni izvršiteljem evtanazije.
V novem kazenskem zakoniku je kot kaznivo dejanje opredeljeno tudi financiranje terorizma, javno ščuvanje k terorističnim dejanjem in novačenje ter usposabljanje za terorizem. Osnovna kazen za vsa tri kazniva dejanja bi znašala od enega do desetih let zapora.
Nov zakonik pozdravlja tudi odvetnica Monika Mavsar iz Lucije. “Na splošno se mi zdi v redu, v predlog so zajeli tiste stvari, ki so se v praksi pokazale kot potrebne sprememb,” je dejala. O dosmrtnem zaporu za vojna dejanja pravi, da dvomi, da bo v praksi kdaj prišlo do takšne sodbe, za večkratne morilce pa tak ukrep odobrava. “Če nekdo stori tako hud poseg v življenje drugega, potem se mi takšna kazen ne zdi nič nenavadnega,” je rekla in dodala, da bo treba k izrekanju tovrstnih kazni pristopati zelo rigorozno in previdno. Z možnostjo vpogleda v seznam obsojenih pedofilov se ji zdi, da sistem ne posega v pravico obsojenca do rehabilitacije sodbe, posebej pa pozdravlja možnost služenja kazni do enega leta zapora z delom v humanitarnih in drugih organizacijah. Pozitivno se ji zdi tudi to, da sodišče odvisnikom ne more več naložiti obveznega zdravljenja, “ker takšna prisila nikoli ne doseže učinka, ampak se mora odvisnik sam odločiti za zdravljenje.”
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
