smigli
|
Hudo ne!? Vem kako je to grozno, ker sem bila na istem. Sam meni se je situacija po enem letu malo umirila, sm pa preiskusla metodo, da ga nikakor ne dviguješ s postelje, ampak hodiš k njemu in mu poveš, da mora ninat in da ga imaš rad, pa ponoviš vajo čez pet minut, potem pa stopnjuješ na vedno daljše intervale. Je blo hudo, meni se je srce paralo, trajalo je kar dolgo, da je začel spat. Redko da prespi celo noč, sam se vsaj ne zbuja več tako pogosto, enkrat do dvakrat na noč. Sm pa ugotovila, da spi veliko bolj mirno odkar je začel bolj jest, ker do nedavnega ni dal v usta skoraj nič in po moje se je zbujal mal z navade in malo zaradi lakote. Drugače je pa alergik in temu primerno sem ga zelo pozno začela navajat na gosto hrano, ki je ni hotel niti pogledati. Pomaga tudi to, da imate vedno isti postopek pred spanjem - ritual. Umivanje, pižama, mirna glasba, priljubljena risanka ali pravljica (kar mu je ljubše), cartanje, umirjeno okolje, flaška mleka v maminem naročju. Včasih sem ga uspavala po tri ure, sedaj ga tako umirim in še napol budnega dam v posteljico, vklopim mu majhno lučko, dam mirno glasbo in mu pustim vrata sobe odprta, da me sliši ko kaj delam po stanovanju. V 10 do 15 min. zaspi. Trajalo je zelo dolgo preden smo prišli do tega, mesce ne tedne, sam trud se je obrestoval. lp in srečno
|