Anonimen
|
Moj mož je bil glede prisotnosti na porodu malo skeptičen. Bal se je, da je vse krvavo, cel masaker tam v porodni, da ne bo zdržal, da ne bo mogel gledat vsega. Pa sem mu rekla, da želim da je zraven, ko bo šlo čisto zares na koncu pa lahko gre ven in potem ga pokličejo nazaj notri. No, bolj se je bližal porod, bolj ga je skrbelo, če bo on zdražal vse to in da samo me ne želi pustiti in da bo bil cel čas z menoj, ampak da popkovnice pa ne bo prerezal. No, prišel je porod, bil je cel čas z menoj, stal je celo pri babici, ker mu je stalno govorili naj gre pogledat kako se mu že vidijo laski ven, pa naj gre pogledat glavico,... pa pol je ves ponosen tud popkovnico prerezal. Skratka ves ponosni očka. In na koncu je rekel, da sama prisotnost pri porodu pa res ni nič tako groznega kot si je predstavljal in kot so ga strašili. Pa da je gledal na netu neke skoraj srhljive slike, ampak da v živo sploh ni hudo, da je nekaj čisto normalnega, življenskega. In da bi mu bilo žal, če bi to zamudil. P.S.: Tudi meni je bilo všeč, da je bil z menoj, zaradi moralne podpore, pa še porod se je vlekel kot samo črevo, ker se nisem odpirala. Tako, da sem bila v porodni od ene 7-8 zjutraj pa do 19ih. No, mož je vmes skočil na kosilo. PA glede spolnosti se ni nič spremenilo, čeprav je videl vse tam spodaj med porodom.
< Sporočilo je popravil jjasna -- 23.12.2007 0:07:10 >
|