|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Pljuvanje ...
16.7.2010 13:35:56   
Nenya
Imam 3 in 4,5 letnico. Pljuvanje je veeelik problem. Pljuvanja se od naju nista naučili, striktno pljuvamo samo med umivanjem zob. Mene sta morda pred več kot enim letom videle le enkrat ker sem imela nekaj v grlu (verjetno je bilo to že dovolj?user posted image ).
Večinoma to uporabljata za obračunavanje med seboj - ju takoj pošljem v sobo ali pa naprimer pride tamlajša k meni in mi kaže slino. Vedno resno in odločno povem da pljuvanje ni ok in da lahko gresta pljuvat v umivalnik, prav tako dobita kazen - doma v sobo, v parku pa k meni na klop. V parku je še dodatna težava, ker se lahko izgovorita da sta imeli v ustih pesek.

Udarjanje po ustih ali izpiranje z milom se mi zdita preveč drastični in neprimerni metodi.

Trenutno ni okoli njiju nikogar razen naju, nista v vrtcu in oba z lubijem mava enako reakcijo - nihče ju ne spodbuja s tem da bi se temu smejal. Če se ruvamo po postelji in se katera spozabi gre takoj dol s postelje.

Kakšni nasveti?

_____________________________

Ever stopped to think ...
then forgot to start again?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Pljuvanje ...
16.7.2010 16:53:28   
Gina
Očitno ukrepi, ki jih imata, ne zaustavljajo pljuvanja. Jima je vseeno bolj luštno pljuvat kot če dobita kazen, ki jima najbrž ni neka strašna kazen. Ustavilo jih bo tisto, kar jima bo hujše kot veselje pri pljuvanju.

Zakaj sploh greš na peskovnik, če dobita tam vzrok za pljuvanje? Če pa že greste, ju pa isti hip, ko pljuneta, ne glede na vzrok odpelji stran. Moji niso nikdar pljuvali v peskovniku, nikdar niso imeli peska v ustih, saj veš da te malo hecata s tem vzrokom, ane? Bistri sta pač in malo izkoristita gužvo in tvojo dobroto. Očitno jima je fajn te dražit s tem. Če pokaže slino doma, jo isti hip odpelji v sobo in ji povej, da tega ne boš prenašala. Ne prepiraj se, ne razpravljaj, ne poslušaj izgovorov in obljub - odpelji jo proč, tak človek ki pljuva ni za v družbo, vsem se to gnusi. Če bo pljunila nekoga na cesti, jo ta lahko še pošteno pretepe.
Če se tepeta in pljuvata, ju pošlji vsako v eno sobo in to isti hip , ne glede na to, kdo je imel v prepiru prav ali ne. Razloži, da isti hip, ko pljuneta, sta obe krivi in bosta obe odstranjeni.

Aja, tista zgodbica, da otrok dela to, kar nekje vidi, ne drži vedno (sproža pa občutke krivde, ki so dostikrat neutemeljni). Vsi otroci na tem svetu se nekako branijo ko ne znajo drugače, recimo ko ne znajo z besedo se branit- eni ščipajo, drugi grizejo, udarijo ali pa pač pljunejo. Tako kot se žival brani, se tudi človek. Normalno je to in ni vedno odvisno od tega, kaj delajo starši niti okolica. Včasih ja, včasih pa niti malo ne.

(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Pljuvanje ...
16.7.2010 22:11:48   
zinkazi
Starši smo res otrokovi največji vzorniki, ampak ni vedno tako, da bi morali otroci v vsem posnemati starše. Lahko pa je tako.
Ampak tako, kot otrok refleksno udari, ugrizne, je tudi pljuvanje lahko del obrambe.

Upam, da o udarjanju ali miljenju ust ne boste razmišljala.
Ker vama tako, kot sta delala do sedaj ni uspelo omiliti pljuvanja. Jaz bi na vašem mestu poskusila na ta način, da bi jima rekla, če še katera pljuva; ker onidve ne slišita vas, potem vi ne boste slišala njiju. Ko vas bo ena ali druga po pljuvanju kaj prosila jo ignorirajte in ji povejte, da je ne slišite, ker tudi ona vas ni slišala. Potem si vzemite čas in ne naredite kar si želi, pogovorite se, da vam to ni všeč in da če oni ne bosta upoštevali, da se ne pljuvata, tudi vi ne boste njiju, naj pljuvata v umivalnik, ne pa druga v drugo.

_____________________________


Otroško srce je zaklad


(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Pljuvanje ...
18.7.2010 13:56:37   
bomboncek1
Draga Nenya, cel kup nasvetov so ti natrosile predhodnice in najbrž jih boš dobila še cel kup, med nasveti pa seveda tudi obtožbe, da svoje otroke neprimerno vzgajaš, da jih ne znaš krotit in da jih ne znaš kaznovat za grdo vedenje. Z vsem tem sem se srečevala tudi sama, predvsem z občutkom krivde, ki ga vceplja današnja družba. Za današnjo družbo so sprejemljivi le brezhibni otroci, to so otroci, ki ne reagirajo na nič, ki so tiho, ki ne kričijo, ki odgovorijo samo, če so nagovorjeni, če plezajo po igralih, so preveč divji, če špricajo v morju, so nevzgojeni, če pljunejo pa - no, ne bi niti nadaljevala. Sprejemljivi so le apatični otroci. Danes ni dobro, da poveš, da tvoj otrok kljubuje, bog ne daj, da poveš, da pljune, ščipne, ugrizne. Moje mnenje je pač mnenje mame, ki ima dva otroka. Vzgoja je zame najtežja in najzahtevnejša naloga na svetu, opažam pa, da različno deluje pri obeh otrokih, en otrok prej sprejme, drugi dosti kasneje oz. včasih sploh ne. S tem otrokom imam veliko dela, veliko energije in moči vlagam v nekaj, kar pri drugem otroku vžge v prvem poskusu. Če pa dam roko na srce in se poglobim tudi v osebnost obeh otrok, vidim, da otrok, ki je bolj nagajiv in manj posluša, s tem izraža neko notranjo stisko, nemoč. Pa saj je za božjo voljo otrok!!! On pljune, ker je takrat jezen, ker ne pozna drugih sredstev za to, da izrazi svojo jezo, seveda je na mestu, da ti kot mati usmeriš njegovo jezo, vendar pri nekaterih uspe v prvem, pri nekaterih pa v zadnjem poskusu - ko pač mine obdobje, mine, prej nimaš kaj. In vsa slaba volja na tem svetu in občutek krivde, da ne vzgajaš dovolj dobro, ne pomaga, kot ne pomagajo vsi poskusi, dokler tega otroka ta faza preprosto ne mine. In seveda bodo zdaj planile mamice po meni, da to ni res, da je to odvisno od mene, ampak ko človek poskusi vse, da otroka preusmeri, prepove, kaznuje ali nagradi, ker tega trenutno ne počne a otrok preprosto ne preneha s tem, se je treba sprijaznit z dejstvom, da otrok, kljub temu ali ravno zato, ker je OTROK, ima neko svojo voljo in svoje prepričanje, da se s takim dejanjem brani. Treba je seveda vztrajat in opominjat, predlagat druge načine stresanja jeze, bit dosleden in vse, kar spada v pravilno vzgojo, vendar je dosti odvisno od otroka, kdaj bo s tem prenehal. KOt sem ti rekla, pri nas je en tak, ki neha takoj, z drugim spustim dušo, pa še vztraja. Srečno.

(odgovor članu zinkazi)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Pljuvanje ...
20.7.2010 12:20:20   
Nenya

Z vsem tem sem se srečevala tudi sama, predvsem z občutkom krivde, ki ga vceplja današnja družba. Za današnjo družbo so sprejemljivi le brezhibni otroci, to so otroci, ki ne reagirajo na nič, ki so tiho, ki ne kričijo, ki odgovorijo samo, če so nagovorjeni, če plezajo po igralih, so preveč divji, če špricajo v morju, so nevzgojeni, če pljunejo pa - no, ne bi niti nadaljevala. Sprejemljivi so le apatični otroci. Danes ni dobro, da poveš, da tvoj otrok kljubuje, bog ne daj, da poveš, da pljune, ščipne, ugrizne. Moje mnenje je pač mnenje mame, ki ima dva otroka. Vzgoja je zame najtežja in najzahtevnejša naloga na svetu, opažam pa, da različno deluje pri obeh otrokih, en otrok prej sprejme, drugi dosti kasneje oz. včasih sploh ne. S tem otrokom imam veliko dela, veliko energije in moči vlagam v nekaj, kar pri drugem otroku vžge v prvem poskusu. Če pa dam roko na srce in se poglobim tudi v osebnost obeh otrok, vidim, da otrok, ki je bolj nagajiv in manj posluša, s tem izraža neko notranjo stisko, nemoč. Pa saj je za božjo voljo otrok!!!


user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image najlepša hvala za tole in za cel odgovor tudi. Res ne vem zakaj se mi na čase zgodi da kar pozabim, da sta v resnici otroka, unikatni in neponovljivi, in da imam morda pa prevelike zahteve od njiju. Sama opažam točno isto, pri tastarejši gre vse dosti z več muke in truda kot pri mlajši. Ampak v zadnjem času zgleda res srečujem samo pridne in popolnoma apatične otroke in pol se človek začne spraševati a je z njo (njeno vzgojo) res nekaj narobe. Krivda je pa sploh poglavje zase. Tudi tukaj lahko začutiš obsojanje popolnih RR mamic, ki imajo vse pod nadzorom in po možnosti le enega bolj vodljivega otroka za katerega so prepričane, da si lahko lastijo vse zasluge in se trkajo po prsih ker tako dobro vzgajajo.

To, da imata svojo voljo in nista pokorni ovčici res meni trenutno otežuje življenje a dolgoročno je pa gotovo bolje.

Bo že minilo, al se bomo pa sprijaznili user posted image user posted image

_____________________________

Ever stopped to think ...
then forgot to start again?

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Pljuvanje ...
20.7.2010 13:05:48   
Nika v službi
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Ustavilo jih bo tisto, kar jima bo hujše kot veselje pri pljuvanju.



Zgolj in samo v tem je skrivnost. In zaključek, ki morebiti to še ni, kaže na to, kako hitro se ljudje sprijaznimo z odgovori, ki so nam pisani na kožo.

Da ne bo pomote, po malem se strinjam z vsem, kar je napisano, najbolj pa s tem, da mi starši postavljamo meje in mi smo tisti, ki premikamo mejo kompromisa. So stvari, pri katerih ni debate - kako pa tam dosežemo, da se naša pričakovanja upoštevajo? Zato, ker od njih ne odstopamo.

Če je nekaj absolutno nesprejemljivo, potem tega ne dovolimo, a ne?






_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Pljuvanje ...
20.7.2010 13:18:21   
Anonimen
Vedno resno in odločno povem da pljuvanje ni ok in da lahko gresta pljuvat v umivalnik, prav tako dobita kazen - doma v sobo, v parku pa k meni na klop. V parku je še dodatna težava, ker se lahko izgovorita da sta imeli v ustih pesek.


Mogoče jima je to celo kul, da sta na klopi - največji frajerki v parku, ki ju vsi gledajo user posted image .

Na tvojem mestu bi jo odpeljala domov ob prvi priliki, ko bi spet pljuvali - s posledico bi ju seznanila že prej. In če bi spet pljuvali, bi zahtevala opravičilo za takšno obnašanje - ker sta tudi meni "pokvarili" popoldne v parku. Ker ne grem v park zato, da ju tam "kregam", ampak da se imamo vsi fajn, vključno z mano - onidve, ko se igrata, in jaz, ki ju opazujem pri igri. In če je pljuvanje zame nesprejemljivo obnašanje, se bosta ob ponavljanju opravičili.

(odgovor članu Nenya)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Pljuvanje ...
22.7.2010 8:31:20   
bomboncek1
IZVIRNO SPOROČILO: Nika v službi

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Ustavilo jih bo tisto, kar jima bo hujše kot veselje pri pljuvanju.



Zgolj in samo v tem je skrivnost. In zaključek, ki morebiti to še ni, kaže na to, kako hitro se ljudje sprijaznimo z odgovori, ki so nam pisani na kožo.

Da ne bo pomote, po malem se strinjam z vsem, kar je napisano, najbolj pa s tem, da mi starši postavljamo meje in mi smo tisti, ki premikamo mejo kompromisa. So stvari, pri katerih ni debate - kako pa tam dosežemo, da se naša pričakovanja upoštevajo? Zato, ker od njih ne odstopamo.

Če je nekaj absolutno nesprejemljivo, potem tega ne dovolimo, a ne?







No, ker vidim, da se tvoj komentar češ kako hitro se je sprijaznila z odgovorom, ki ji je bil pisan na kožo, nanaša na moj odgovor, ti bom še enkrat ponovila, ker vidim, da nisi razumela: mi NE ODSTOPAMO od pričakovanj, in DA, mi postavljamo meje. So pa otroci, ki te meje neprestano testirajo in kljubujejo, nekateri drugi pa (celo sorojenci, kot npr, pri nas) pa ubogajo na prvo žogo. S tistimi prvmi otroki je res ogromno dela, ogromno živcev, ogromno strategij in včasih ne pali in ne pali nobena. jaz imam enega takega fantka. sklepam, da ima tudi nekatere druge težave, ampak ne daj bože, da napišem, da sumim na hiperaktivnost, ker takoj dobim etiketo, da je pač "samo nevzgojen". Dejstvo je, da ima veliko takih otrok sploh težavo z razumevanjem tega, kar mu mi govorimo.

Nekateri taki otroci ne razumejo NE kot NE, pač pa NE kot igrico. Zakaj moj drugi otrok, ki je celo mlajši, ob istem dejanju na naš NE reagira tako, da nemudoma neha in tega nikoli več ne ponovi, starejšega fantka pa je potrebno včasih FIZIČNO odnesti, blokirati, zadržati s silo v naročju, da ga odvrnemo od nečesa, kar si je zabil v glavo? In me ob tem brca, kriči, praska in grize? Ne boš mi rekla, da znam polovično vzgajat? Enega ja, enega ne? To, kar pravim je to, da nekateri otroci usvojijo in osvojijo nekatera znanja, prepričanja in obnašanje kasneje kot drugi in zato ni potrebno napisati in poudarjati, da ZATO, KER OD NJIH NE ODSTOPAMO, kot da smo neki brezhrbtenični starši, ki popuščamo. Mi NE ODSTOPAMO, ti samo ne vidiš, da mi to počnemo (pri nekaterih otrokih) dlje, kot ti npr. pri svoji hčerki. Je pač bolj vodljiva, kot je bolj vodljiv moj drugi otrok v primerjavi s prvim, ki mu po 1000krat na dan prepovemo eno in isto stvar in to dan za dnem, isto stvar pa prepovemo drugemu otroku prvič in zadnjič. Je pač otrok, ki mora dozoret tudi zato, da določene stvari razume. Pri enih traja to malo več, pri drugih malo manj. Razlika je samo, da včasih, ko smo bili mi mali, se ljudje v našo vzgojo niso vtikali in tudi nikoli nisem imela občutka, da je družba tako zviška gledala na tedanje otroke, kot gleda sedaj. Če ni pri miru - je nevzgojen, če ne uboga na prvo besedo - je nevzgojen, če ga vidijo v trgovini - je nevzgojen in njegova mati je zmešana, če ga slišijo v trgovini - je nevzgojen, moti tiste, ki so prišli v trgovino in niso tam zato, da bi poslušali otroka, če ga slišijo v restavraciji - no, je nevzgojen, so nevzgojeni njegovi starši, ki bi morali nemudoma zapusititi restavracijo, ker tam hodijo ljudje jest in počivat, ne pa poslušat otroke. Tako je dan danes, otrok mora bit tiho, mirno, biti mora sramežljiv, najbolje je, da se ne smeje, da šepeta in da se ne premakne od mame, praktično da kot kuža uboga na "poleg". Danes je družba totalno našpičena proti otrokom in pričakuje, da se otroci obnašajo kot odrasli ljudje v malem telesu. Kaj vi ne vidite razlike? Nas so naši starši pustili biti otroci, večkrat smo bili umazani kot čisti, cele dneve smo se preganjali po drevesih kot opice in zato nas niso imeli za nevzgojene, večina nas je zrastla v odgovorne izobražene ljudi, potem pa se je obrnil trend in so otroci postali male trofeje, lepo oblečene lutke, ki niso več smele niti taknit igrišča, ki so morali biti tiho in znati jesti z vilico in nožem pri dveh letih, ki niso smeli več biti otroci pač pa vzgojeni odrasli, razumevajoče duše, ki so se morale v malem telesu obnašati prefinjeno in vzgojeno. Zato pa imamo te iste otroke, ki so sedaj najstniki, na alkoholu, drogi, brezglavo vsepopvrek seksajoče mladce in zelo malo takih, kot smo bili včasih mi. Ker jim niso pustili biti otroci. In mi, današnja družba, današnji starši, to še nadgrajujemo.


(odgovor članu Nika v službi)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Pljuvanje ...
22.7.2010 9:43:18   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

Vedno resno in odločno povem da pljuvanje ni ok in da lahko gresta pljuvat v umivalnik, prav tako dobita kazen - doma v sobo, v parku pa k meni na klop. V parku je še dodatna težava, ker se lahko izgovorita da sta imeli v ustih pesek.


Mogoče jima je to celo kul, da sta na klopi - največji frajerki v parku, ki ju vsi gledajo user posted image .

Na tvojem mestu bi jo odpeljala domov ob prvi priliki, ko bi spet pljuvali - s posledico bi ju seznanila že prej. In če bi spet pljuvali, bi zahtevala opravičilo za takšno obnašanje - ker sta tudi meni "pokvarili" popoldne v parku. Ker ne grem v park zato, da ju tam "kregam", ampak da se imamo vsi fajn, vključno z mano - onidve, ko se igrata, in jaz, ki ju opazujem pri igri. In če je pljuvanje zame nesprejemljivo obnašanje, se bosta ob ponavljanju opravičili.


ja, saj to je - verjetno jim sedenje na klopi ni taka panika user posted image naša pupa gre asap domov ali v kopalnico, če smo doma (tam lahko pljuva sama na ploščice in nobenega ne moti s tem) in ima izpade pljuvanja v jezi. samo to ji ni preveč všeč user posted image zdaj se je pljuvanje zdreduciralo na res zelo redke incidente, skoraj smo končali s tem si upam rečt user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Pljuvanje ...
22.7.2010 22:18:35   
frutka_
Nisem popolna mama. Daaaaaleč od tega. Ampak takega obnašanja otrokom ne dovolim. In kolikor berem imam občutek, da je vajinim otrokom preveč dovoljeno. Tako veliki otroci kot so vajini, že odlično razumejo pomen prav in  narobe. Tako kot ti, imata tudi onidve pravila, ki se jih morata držati, če bosta hoteli normalno funkcionirati. Jaz bi bila veliko bolj stroga kot se mi zdiš ti. Ampak to sem jaz. In po pisanju nekaterih tu gor, sem netolerantna do takih otrok in staršev. Po mojem je takšno vedenje popolnoma nesprejemljivo. Ampak hej! tvoji sta. Oparvičuj njuna dejanja in skoraj ziher ti lahko povem, da je zdaj problem "samo" pljuvanje, čez 5let pa problem veliko večji.

(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   [Brisano sporočilo]
22.7.2010 22:31:28   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu frutka_)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Pljuvanje ...
23.7.2010 14:51:49   
Nenya

IZVIRNO SPOROČILO: frutka RR

Jaz bi bila veliko bolj stroga kot se mi zdiš ti.


Prosim, Frutka, konkretno in 'po kmečko'.
Evo, dam situacijo, tavečja je na vrhu igrala, tamlajša pleza gor, tavečja ne bi rada da pride k njej na vrh in jo pljune. Običajno, ko to vidim mora tavečja dol, k meni na klop za 4 minute in povsem resno ji povem (= razložim) da to ni ok - kaj drugega razen tega da jo udarim po ustih (kar se mi ne zdi Ok) mi ravno ne ostane.
Jaz mam potem še dilemo o tem zakaj bi morala tamlajša tudi asap domov če pa ni nič naredila narobe. kaj mislite o tem?
Vem da razumeta, si ne delam utvar, niti ju ne opravičujem, ampak kako naj bi po vaše nadzorovala njuno slino prav vsak moment, res, ne vem.

_____________________________

Ever stopped to think ...
then forgot to start again?

(odgovor članu frutka_)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Pljuvanje ...
23.7.2010 16:44:41   
Gina
Joj, bombonček, ti imaš pa resnično zgrešene predstave o modernih otrocih. MOderni otroci niso niti pod razno neki zatirani otroci. Še menj apatični. V resnici zelo zelo zelo redko srečaš kakšnega, čisto preveč pa jih je nevzgojenih. Nevzgojeni so zavoljo staršev, ki jim vse dopuščajo, ker otrokom enostavno niso kos. Niso prepričani, da je prav otroka kakorkoli omejevat, ker enostavno ne vidijo dlje od svojega nosu. Zakaj bi bilo prav, da otrok ne nori v trgovini, ali ne tuli v gostilni ali ne skače na obisku v sosedove omare in jih razbrska, ali ne pljuva ali grize ali ščipa ali brca ali tepe ali davi ali recimo ne meče peska po toboganu, ne leze gor v narobni smeri, ne poriva ostalih otrok, ne preskakuje vrste, drži vilico ko je, gre na wc, če je star 3 leta, ne meče smeti po gostilni ali gozdu????? Zakaj te vprašam bi bilo to prav? Ti bom jaz razložila, ker očitno se ti to zdi nasilje nad otroki, če zahtevaš osnovno kulturo. Ker je to del normalnega vedenja med ljudmi, osnovna merila obnašanja, ki niso taka zato, ker bi nekoga zafrkavali, ampak ker je tako bolj luštno živet. Če bi si vsak lahko vse dovolil, bi na tem svetu vladal kaos in bi se ljudje množično še kar naprej pobijali. Vsak bi delal kar mu paše, pljuval, davil... NOrme so zaradi ljudi in ZA LJUDI. Ne za zatirat folk. In ne mi pravit, da smo mi lahko noreli v gostilnah ali se sprehajali po razredu, noreli po trgovinah ali pljuvali vsepovprek. Nismo, ker so naši starši še poznali norme in smo se jih naučili. IN zato se nismo počutili zatirani, ampak varni. Tudi ni res, da mora večina otrok biti kot iz škatlice. Sem pa tja kakšen res mora bit, ker ima malo ubrisane starše, vendar je to redkost. Večina jih dobi vsak dan nove hlače za obleč, česar mi nismo imeli, ap smo vseeno normalno gor zrastli.

Otrokom še nikdar v vsej zgodovini niso starši toliko pustili in se toliko z njimi ukvarjali in z njihovim udobjem, psiho in počutjem, se spraševali ali so ok in dobro naredili vse zanje, ali jim bodo kje kaj škodovali ali ne, jim hkrati vse omogočili in živeli zanje....posledično pa otroci vzgajajo starše. Na splošno je že kar precej tako.
Je pa priročen izgovor kar si napisala, se strinjam. Prežvečena tema. Sama sem študirala to reč in se spomnim, da so tako razlagali leta toliko in osemdeset_. Vse otrokom k riti znosit, v vsem jih upoštevat, vsakega posebej raziskat, kaj in kako.....če noče nekaj pač noče- pusti ga, se bo že sam odločil......prežvečena strategija, že zdavnaj umrla in dokazano škodljiva. Je pa res, da je dobra stategija za upravičevat sebe. Ampak...saj ti ni treba biti popoln. Spoštujem ljudi, ki vprašajo, kaj naj. Tudi nenyo nisem nikdar obsojala, tudi nisem zasledila, da bi jo kdo. Iz odgovorov vzameš, kar ti koristi, a ne. Kar ti bo pomagalo ne lastne občutke krivde in nemoči rešit, ampak repšit situacijo samo najbrž. Potem ne boš imel težav s samoobsojanjem, ampak ti bo jasno kako in kaj in zakaj. Vendar moraš imeti cilj pred sabo: Ali hočeš nevzgojenega mulca, ki ti bo cel lajf delal sramoto pred ljudmi in se posledično spravljal v nevarnost da ga kdo na gobec ali hočeš kljub nekaj težkim trenutkom, ko moraš pogoltnit posledice, ki jih je otrok skuhal (odhod domov), kjer si posledično tudi ti zraven kaznovan, ko moraš oditi ampak boš slej ko prej dosegel, da otrok ne bo rinil v nevarnost. Torej kaj hočeš nenya?

Jaz priznam, da delam napake in da mi včasih gre, včasih ne gre, normalno je to. Ampak nikakor pa ne bom nikdar trdila da je nevljudnost in nesramnost otroka nekaj ok in sprejemljivega in da lahko starš to dopušča in je to ok, ker ni. Če nečesa ne bi dovolila, da mi dela en tujec na cesti, tega ne smem dovolit svojemu otroku, ker je to neprijetno za ljudi. Njegov užitek ob pljuvanju ne odtehta gravža ostalih množic, da ne omenjam hipotetičnega pljunka na sočloveku, ki lahko prinese take in drugačne hude posledice mojemu lastnemu otroku. Ne, lahko so otroci različni, kot smo ljudje, ampak soljudi je treba spoštovat in jih ne pljuvat, tudi če si samo 4 leta star.

Nenya, jaz bi odpeljala obe, nima veze, katera je začela, ali pa tisti, ki je pljunila sploh ne bi pustila več nazaj na igrala, bi morala sedeti pri meni, medtem ko bi se druga lahko igrala. Saj zdaj že natančno ve, da se tega ne sme. Že prvič je vedela, smao ne briga je, kaj ti misliš, ker se ne strinja s tabo. Pljuvati je očitno luštno. Bolj luštno, kot je par minut pri tebi sedeti.  

< Sporočilo je popravil Gina -- 23.7.2010 16:46:11 >

(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Pljuvanje ...
24.7.2010 13:59:41   
bomboncek1
jaz sem kot otrok plezala v obratno smer po toboganu, vem, da sem v trgovini jokala kot dež, če nisem dobila igrače, ki sem jo hotela, vem, da sem marsikoga ugriznila in vem, da sem zrastla v samostojno in odgovorno osebo, niti najmanj slabo po srcu in tudi vse to, kar sem napisala, da sem počela, sem nehala počet. ne, veš, tega ne delam več.

tudi ti v svojem odgovoru pretiravaš in vidim, da si spet ena tistih, ki samo da zagleda otroka, ki počne nekaj, kar tebi ni povolji, ga že obsodiš za nevzgojenega, pa četudi ga prvič vidiš, četudi ga ne poznaš, niti njegovih staršev in četudi je možno, da je ta otrok to prvič in zadnjič v življenju naredil, a je imel to smolo, da si ga ti videla.
in ja, taki ljudje bi najraje videli apatične in nepremične otroke, zagipsane v "to se ne sme". In v tvojem odgovoru skušaš povozit točno to, kar sem tudi sama napisala - nikjer ne pišem, da moramo otrokom dovolit grdo obnašanje, nikjer ne pišem, pač pa zagovarjam, da se otroku postavijo meje in da je potrebno bit vztrajen in dosleden. Pišem pa, da se 3 in 4 letni otrok ne morejo (še) obnašat kot zrel in odgovoren odrasel v majhnem telesu.

Ti se usedeš na stol tako, da spustiš svojo rit nanj. Dej se v kožo, v dimenzijo in velikost otroka, za katerega je stol cel projekt. Pogleda ga od spodaj, zdi se mu dvakrat večji od njega, da pride nanj, se mora dvakrat, trikrat preprijet in vsakič lahko pade. Isto je z vzgojnimi prijemi. Z vsakim dnem bo otrok večji in z vsakim dnem bo lažje splezal ali se usedal na stol. Do takrat bo pa 500krat padel z njega. Do takrat ko otrok usvoji olikano hranjenje po bontonu mu vsaj 500krat hrana pade z žlice na obleko in na tla, vendar mu gre vsak dan bolje. V tem vmesnem obdobju ni specialist, se pa uči. Isto je s pljuvanjem, grizenjem in obnašanjem, ki ga mi smatramo kot neprimernega. Ker je neprimerno za nas. On pojma nima zakaj ne bi bilo primerno. Zato ga mi (na)učimo, vendar to terja nek čas, terja nek trening in terja nek napor, da otrok usvoji družbene norme. Eni jih prej, eni kasneje. Na splošno pa ugotavljam, da bi družba rada, da se otroci rodijo že odrasli in sprogramirani. Žal to ne gre, zato pravim, da bi jih marsikdo raje videl v obliki "ima slika, nema zvuka" - torej apatične, nepremične otroke.

Če si ne predstavljaš, ti zaupam zgodbo prijateljice, ki ima takega otroka, ki ga družba označi kot idealnega. Tih, miren, sramežljiv, boji se vsega od vrabčkov do psov, ne mara it v vodo, ne igra se v peskovniku, ne teče, ne skače, ne kriči, govori samo doma, večji del dneva se sam igra na tleh. Ima 4 leta in v neki situaciji se tudi njegovi mami zazdi preveč čudno, da bi bil to samo karakter otroka, vendar se za to ne zmeni preveč. Otrok nekega dne ponovno zboli, bronhitis, zdravnica tokrat sumi na nekaj obsežnejšega, zato ga pošlje na preiskave. Ugotovijo da otrok kaže znake astme, otroka pošljejo na dodatna testiranja in ugotovijo da je ves ta čas ta revež od otroka trpel zaradi dihalnih stisk in oteženega dihanja, ki ga starši niso opazili. Otrok je svojo dejavnost zmanjšal na minimum, ker je tako "šparal na dihanju" - ni tekel, ker ni zmogel, ni kričal, ker ni zmogel, ni skakal, ker ni dohajal vrstnikov. Otroku so dali terapijo pumpic in od tedaj ima prijateljica popolnoma drugačnega otroka. Otrok je oživel, igra se, teče, skače, vriska od veselja, govori kot toča. Kako se je na to odzvala okolica, ki pozna otroka, ne pa ozadja njegove bolezni? Katastrofalno. Prijateljici so začeli solit pamet, češ da je popustila pri njegovi vzgoji, da je bil prej idealen otrok, da je zdaj neukrotljiv in nevzgojen, da je bil že bolj prisrčen prej, ko se je stalno umikal in je bil pri miru, da sedaj jim pa trda prede, ker ga vidijo kako teka sem in tja in da se je ful spremenil na slabše, ...
Moja prijateljica pa joka od hudega in zaupala mi je, da je najhuje to, da ima občutke krivde do okolice, kot da jih je razočarala in "vzgojila nevzgojenega otroka" namesto da bi bila srečna, da je otrok zdrav in živ in da končno lahko teče in vriska, kot otrok mora tečt in vriskat.

Mislim, da mi enostavno pričakujemo preveč in prehitro, ker vzgoja ni gumb ON in OFF pač pa dolgotrajen proces. In seveda nikjer ne piše, da otrok, ki ga v "kali zatremo" (to je sedaj zelo moderna izjava v novodobni vzgoji) in razvije trenutno idealno obnašanje, kot starejši otrok, najstnik ali odrasel človek ne bo zašel na kriva pota, kot tudi nikjer ne piše, da otrok, ki si ga ti označila za nevzgojenega, jutri ne bo postal najbolj zlat človek.

In o nevljudnosti in nesramnosti ti še nekaj povem. Zadnjič sem slišala otroka, ki je neko gospo pozdravil s "čao krava". Kakšna situacija je nastala si lahko predstavljaš. Kot je vidno iz tvojega pisanja, zate je ta otrok nesramen in nevljuden (čeprav star 3 leta). Mamica se je vdrla v tla od sramu in popiiizdila na otroka, ki je vrgel iz obraza prestrašene oči in začel jokat, ona je sikala "zakaj, zakaj si tak? reci oprosti teti, reci oprosti, zakaj si ji rekel krava", otrok je hlipal in končno ko se je umiril je začel nekaj kazat, nakar smo vsi ki smo bili temu priča opazili, da je ženska nosila neko tako torbico

http://gallerycrafts.com/products/hatpurse/hat_%20images/purse/red08.jpg

Najhuje je, ker bi ga ti obtožila nesramnosti in nevljudnosti, ker da je tak, robat in nevzgojen. Ta otrok niti vedel ni kaj je zinil in tega ni naredil ne iz nesramnosti, ne iz nevljudnosti. In ja, najbrž mu je bilo luštno to izustiti.

< Sporočilo je popravil bomboncek1 -- 24.7.2010 14:02:55 >

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Pljuvanje ...
24.7.2010 21:18:27   
pelin
Bom poskusila na kratko, ampak pri meni je to takooo težkouser posted image ...En velik podpis po   Gino , Frutko, Niko...Nenya tebi pa...ne si mazat oči...mali "pljuvalki" te vrtita okrog prsta, kolikor se jima  da in kolikor se jima pustiš...Verjetno globoko v sebi to tudi veš, če ne se ne bi oglasila tule...je pa res, da si z obema rokama zagrabila za komentar, ki ti bolj leži in zaradi katerega, se bolje počutiš...Ne, ne ravnaš pravilno in konec...si premalo dosledna, in absolutno premalo resno stojiš za svojimi prepovedmi.Kaj res ne moreš storiti drugega, kot poklicati  hčere k sebi na klopuser posted image ...jaka mi je to kazen...Za nekoga morda že, vendar ne za tvojo...očitno...Naslednjič, ko greš v park, jo pusti pri nekomu doma...ko prideš domov ji lepo razloži, kako je bilo fino, po možnosti ji še malo pretirano lepo opiši, ter ji reci   kako bi se tudi ona lahko imela lepo, če bi se kulturno obnašala...Prestrogo ? Kaj boš rekla potem takrat, ko ji bodo prijatelji in sošolci rekli, da se obnaša kot pujs, ali pa da se ne bodo družili z njo, ker je vedno slinastauser posted image ...otroci znajo biti zelo kruti..Ko ti bo vsa užaljena to povedala doma, boš vsa ogorčena in  žalostna....Kaj pa bo storila tvoja hči? Verjetno jih bo plunila...user posted image
Pa še en bombonček za bombonček....veš časi se niso tako zelo spremenili kot ti praviš...še vedno se tisti otroci, ki so bolj živahni, zgovorni, glasni ne prištevajo k tistim, ki so nevzgojeni, nespoštljivi, nekulturni...Pljuvanje, riganje, preklinjanje...ni bilo nikoli sprejemljivo in konec. Tisto tvoje pisanje o tem kako tlačimo otroke nazaj in jim ubijamo duha je čisto navadno nakladanje, ki mu verjetno še ti ne verjameš...Pa še sem ne spada..Tu ni govora o nekem divjanju in kričanju, ki je posledica tega, da otrok ne more biti pri miru, ampak o navadnem pluvanju...ogabnem, nesprejemljivem , neopravičenem...skrajno nekulturnem..
Če bosta  deklici  spoznali, da je zate to absolutno nesprejemljivo, bosta s tem prenehali..če boš še naprej tako mlačna in neodločna, pa nosi za vsak slučaj robec seboj...po moje ga boš kmalu rabila..


< Sporočilo je popravil pelin -- 24.7.2010 21:27:48 >

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Pljuvanje ...
24.7.2010 21:28:26   
Gina
Jao bombonček, saj mi je že skoraj smešno, kako v skrajnosti skačeš. Očitno si od nekdaj na nekem bregu in ne vidiš ničesar okoli. Kakšno zatiranje otrok, lepo te prosim? A sem rekla, da je treba otroka pretepst ali ga zasmehovat, ali ga zatolčt ali zahtevat tišino in pokornost? Pa daj nehaj ga srat, ker se smešiš. Delam z otroki, pa ti povem,d a so mirni in tihi otroci huda redkost. Celotna družba dela na tem, da niso, ker jih vzgajamo tako, gor rastejo tako. In niti niso popularni niti tako zelo iskani, kot se tebi zdi. NIti ne vem, če so zato od koga bolj ljubljeni ali sprejeti - sama nimam teh kompleksov in odlično shajam praktično z vsemi otroki in radi se imamo in spoštujemo se. Nobena skrajnost ni najboljša - ne skrajno ubogljiv, prestrašen otrok, ne podivjan, neustrašen. Lahko razlagaš, kako sta samo ti dve možnosti, pa ti povem, da nista. Redki sta v bistvu. Večina je nekje vmes.  

Tudi nihče ni rekel,d a mora otrok kar vse znati. Še manj je kdo rekel, da je treba otroka na križ pribiti takoj, ko nekaj naredi, kar je nevljudno. Treba ga je naučiti. In če je star 4 leta, verjemi mi, da te je dobro razumel, da nečesa ne sme - recimo skakat na cesto. Samo strinja se ne s tabo. Meni da skakanje na cesto ni nevarno. KOliko časa boš to tolerirala? Dokler ga ne povozi? IN ni fora, da bi se vsak dan malo bolj naučil, niti pod razno ni fora. Fora je,d a še leta dolgo ne bo ozavestil, kako zelo nevarno je to. Bolj kot mu boš ponavljala te reči, bolj se mu boš zdela kot star papagaj, niti slišal te več ne bo. Videl pa bo, kako reagiraš. Če mu samo dopoveduješ, sigurno to ne more biti tako zelo nevarno. Če pa ga naslednjič ne spustiš več samega hodit, ampak ti mora ves čas dati roko, kljub temu, da se s tabo ne strinja, hoče hodit sam, bo pa razumel da ti je to pomembno. Za nekatere reči je otrok pač še premajhne in se moraš ti namesto njega odločit, kaj bo počel - recimo tudi ali bo pljuval ali ne. In od tvoje reakcije je odvisno ali bo zaštekal, kakšno oceno pomembnosti ima ta reč zate. Če pa tebi ni pomembno, al skače po trgovini ali ne, pa bo zelo dobro doumel, da tebi to ni pomembna stvar. Meni je pomembno, ker hočem normalno nakupit kar rabim, ne da bi pol pozabila, predvsem pa me skrbi, kam se mi bo izgubil, ali ga bom našla ali kdo ga bo odnesel, pa seveda tudi to, ali bo povzročil kakšno škodo, ko se bo zaletel v kakšno polico iz objestnosti ali ne - torej je meni pomembno, da ne skače kot mlada opica po marketu.

Kar se tiče čao krave, je pa tako, da seveda to nikakor ni vljudno. NIkdar to ne bo vljudno- a tebi se to zdi vljudno ali kaj? Ne verjamem. Je pa odraz modernih pogovarjanj med ljudmi in vsesplošnih odnosov v družbi in med otroki. Otroci ne ločijo več, kaj je za v katero družbo primerno, ker nimajo nekega rešpekta pred tujci, vsi smo večno z njimi prijazni, vljudni, imamo otroke za nekaj več (tudi jaz). Tudi moj otrok je že kaj podobnega rekel iz zelo podobnega razloga, ampak ne glede na to, se je moral naučiti, da se tako ljudje med seboj ne pogovarjamo, ker to, da nekoga pokličeš krave, nekaj pomeni. Nevljudnega. IN kadar otrok nekaj naredi 1x ne moreš to primerjat s pljuvanjem, ki ga neprestano in zavestno ponavlja z namenom drugega prizadet. Eh, brez smisla, ne razumeš. Srečno vseeno!

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Pljuvanje ...
24.7.2010 21:29:07   
Anonimen
Otrok čuti, kdaj mu postavimo mejo zato, ker se nam ne da ukvarjat in kdaj zato, ker neko dejanje sploh ni sprejemljivo. Če pri prvih primerih piham, daj mi že mir, vidiš da si me izmozgala...in potem ipak naredim, se v drugem primeru bejba v treh do štirih sekundah "povleče nazaj" - jaz imam občutek, da ji paše, da se ji postavi ta meja. Če se v prvem primeru mula, ker se meni ne da, je v drugem po teh par sekundah na novo naštelana. No, tko se mi zdi, da je.

(odgovor članu pelin)
  Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Pljuvanje ...
24.7.2010 21:37:35   
Anonimen
Nenya, nekaj sem se spomnila, pa ne vem, mogoče vsakič narediš tako, lahko pa tudi, da ne: pri naši pali, če ji že prej, preden kam gremo, obrazložim, kakšno obnašanje pričakujem in kaj je strogo prepovedano ter zakaj in kakšna bo sankcija, če se dogovora ne bo držala. Potem se, meni še vedno neverjetno, tistega vedno drži. Recimo, gremo v trgovino. Če se prej zmenimo, kaj si lahko kupi (kako malenkost), bo celo trgovino prehodila kot angelček. Če s eprej ne zmenimo, ves čas drgne, da bi to, ono, drugo, tretje. Saj tistega ne dobi, je pa nadležno tisto enourno drgnenje, kaj bi in kaj ne user posted image .
Aja, pa še to: naša začne zanalašč nagajat ali provocirat, mene, sestrico ali kogarkoli že, kadar vidi, da sem slabe volje in cel dan postavljam en kup zahtev, ker bi tisti trenutek rada samo mir. Ne tega, ne onega, ne tretjega... a veš takrat, ko ti gre vsak šum na živce. Takrat svoje nestrinjanje z mano pokaže z nagajanjem. Ampak sem do sedaj že pogruntala, da to izhaja iz moje slabe volje. Ko se sama umirim in prepovedi dejansko in striktno uporabljam samo tam, kjer je treba, potem imamo pa 2 angelčka.

(odgovor članu pelin)
  Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Pljuvanje ...
24.7.2010 21:43:20   
Anonimen
pri naši pali, če ji že prej, preden kam gremo, obrazložim, kakšno obnašanje pričakujem in kaj je strogo prepovedano ter zakaj in kakšna bo sankcija, če se dogovora ne bo držala. Potem se, meni še vedno neverjetno, tistega vedno drži. Recimo, gremo v trgovino. Če se prej zmenimo, kaj si lahko kupi (kako malenkost), bo celo trgovino prehodila kot angelček.


Podobna, če ne celo popolnoma enaka strategija - z enakim učinkom.
Pri igračah pa prakticiram tako, da lahko vedno vse igrače pogleda, v voziček da tri, štiri, na koncu pa izbere eno najljubšo.

Aja, pa še to: naša začne zanalašč nagajat ali provocirat, mene, sestrico ali kogarkoli že, kadar vidi, da sem slabe volje in cel dan postavljam en kup zahtev, ker bi tisti trenutek rada samo mir. Ne tega, ne onega, ne tretjega... a veš takrat, ko ti gre vsak šum na živce. Takrat svoje nestrinjanje z mano pokaže z nagajanjem.


Jaz pravim, da rabi svojo "dozo pozornosti" - in v bistvu narediš nekaj tudi za sebe, ko se ustaviš in začneš zlagat lego kocke user posted image . Saj vedno ne gre, je pa fajn, če se lahko usedeš dol - tako in drugače user posted image . In po tej dozi me ne rabi več - tudi po celo popoldne ali večer skupaj...saj se vidi po tipkanju user posted image .

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Pljuvanje ...
25.7.2010 8:40:21   
bomboncek1
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Jao bombonček, saj mi je že skoraj smešno, kako v skrajnosti skačeš. Očitno si od nekdaj na nekem bregu in ne vidiš ničesar okoli. Kakšno zatiranje otrok, lepo te prosim? A sem rekla, da je treba otroka pretepst ali ga zasmehovat, ali ga zatolčt ali zahtevat tišino in pokornost? Pa daj nehaj ga srat, ker se smešiš. Delam z otroki, pa ti povem,d a so mirni in tihi otroci huda redkost. Celotna družba dela na tem, da niso, ker jih vzgajamo tako, gor rastejo tako. In niti niso popularni niti tako zelo iskani, kot se tebi zdi. NIti ne vem, če so zato od koga bolj ljubljeni ali sprejeti - sama nimam teh kompleksov in odlično shajam praktično z vsemi otroki in radi se imamo in spoštujemo se. Nobena skrajnost ni najboljša - ne skrajno ubogljiv, prestrašen otrok, ne podivjan, neustrašen. Lahko razlagaš, kako sta samo ti dve možnosti, pa ti povem, da nista. Redki sta v bistvu. Večina je nekje vmes.  

Tudi nihče ni rekel,d a mora otrok kar vse znati. Še manj je kdo rekel, da je treba otroka na križ pribiti takoj, ko nekaj naredi, kar je nevljudno. Treba ga je naučiti. In če je star 4 leta, verjemi mi, da te je dobro razumel, da nečesa ne sme - recimo skakat na cesto. Samo strinja se ne s tabo. Meni da skakanje na cesto ni nevarno. KOliko časa boš to tolerirala? Dokler ga ne povozi? IN ni fora, da bi se vsak dan malo bolj naučil, niti pod razno ni fora. Fora je,d a še leta dolgo ne bo ozavestil, kako zelo nevarno je to. Bolj kot mu boš ponavljala te reči, bolj se mu boš zdela kot star papagaj, niti slišal te več ne bo. Videl pa bo, kako reagiraš. Če mu samo dopoveduješ, sigurno to ne more biti tako zelo nevarno. Če pa ga naslednjič ne spustiš več samega hodit, ampak ti mora ves čas dati roko, kljub temu, da se s tabo ne strinja, hoče hodit sam, bo pa razumel da ti je to pomembno. Za nekatere reči je otrok pač še premajhne in se moraš ti namesto njega odločit, kaj bo počel - recimo tudi ali bo pljuval ali ne. In od tvoje reakcije je odvisno ali bo zaštekal, kakšno oceno pomembnosti ima ta reč zate. Če pa tebi ni pomembno, al skače po trgovini ali ne, pa bo zelo dobro doumel, da tebi to ni pomembna stvar. Meni je pomembno, ker hočem normalno nakupit kar rabim, ne da bi pol pozabila, predvsem pa me skrbi, kam se mi bo izgubil, ali ga bom našla ali kdo ga bo odnesel, pa seveda tudi to, ali bo povzročil kakšno škodo, ko se bo zaletel v kakšno polico iz objestnosti ali ne - torej je meni pomembno, da ne skače kot mlada opica po marketu.

Kar se tiče čao krave, je pa tako, da seveda to nikakor ni vljudno. NIkdar to ne bo vljudno- a tebi se to zdi vljudno ali kaj? Ne verjamem. Je pa odraz modernih pogovarjanj med ljudmi in vsesplošnih odnosov v družbi in med otroki. Otroci ne ločijo več, kaj je za v katero družbo primerno, ker nimajo nekega rešpekta pred tujci, vsi smo večno z njimi prijazni, vljudni, imamo otroke za nekaj več (tudi jaz). Tudi moj otrok je že kaj podobnega rekel iz zelo podobnega razloga, ampak ne glede na to, se je moral naučiti, da se tako ljudje med seboj ne pogovarjamo, ker to, da nekoga pokličeš krave, nekaj pomeni. Nevljudnega. IN kadar otrok nekaj naredi 1x ne moreš to primerjat s pljuvanjem, ki ga neprestano in zavestno ponavlja z namenom drugega prizadet. Eh, brez smisla, ne razumeš. Srečno vseeno!


Niti ti nisi razumela, kaj pišem in vrtiš in obračaš okoli moje besede. Sem napisala, da je vljudno, da otrok reče čao krava? Nisem in ne, ne mislim, da je to vljudno. Otrok ni imel pojma kaj je rekel, to sem poudarila, ker je gledal torbico in to ni bilo namenjeno tisti teti. Vidiš kakšna si, priznaš, da je tvoj otrok rekel nekaj podobnega, pa ga imaš zdaj za vljudnega in vzgojenega, saj si ga naučila, da se to ne dela. Tudi tisti deček je dobil lekcijo od svoje mame in grem stavit, da več ne reče čao krava, vendar vidiš....na prvo žogo si odreagirala z etiketo nevzgojenega, pa ima otrok 3 leta, pojma nima kaj pomeni človeku reči krava, dvomim, da je iz žlehtnobe in nevzgojenosti to kar tako rekel, do takrat pa tudi najbrž ni mogel vedet, da se tega ne govori.

Skratka, brezveze debatirat dalje, ker nisi nič boljša od mene, jaz na enem, ti na drugem bregu vztrajaš pri svojem, ki je v bistvu isto kot pišem jaz, čeprav me ti hočeš naredit kot da sem nesposobna vzgajanja in kot da moji zapisi ne povejo, da se strinjam, da je otroke potrebno naučit in vzgojit.





< Sporočilo je popravil bomboncek1 -- 25.7.2010 8:44:21 >

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Pljuvanje ...
25.7.2010 10:41:13   
Nenya
Vsem hvala za mnenja in nasvete. malo manj hvala za grajanje in obsojanje, na podlagi nekaj objav, da sem slaba mati z nevzgojenmi otroki.
Na forum gledam kot na odličen kraj kjer so ti na voljo različni pogledi na problem in kjer dobiš zalogo trikov, od katerih po potrebi jemlješ kar pač tebi ustreza. Nekaterim pa služi kot poligon za kritiziranje in obsojanje vsevprek.
Žal mi je, ker se Gina in Bombonček1 ne strinjata, jaz v vajinih objavah vidim samo dve strani istega kovanca. Zelo oholo se mi zdi predvidevati, da se do cilja, ki je skupen večini staršev - to je otrok, ki bo sprejet in se bo znal obnašati v družbi tako vrstnikov kot starejših od sebe, ki se bo znal postaviti zase in se obenem zavedati da se njegova svoboda konča pri tem da omejuje svobodo nekoga drugega, vodi le ena sama PRAVILNA pot. Morda bi to verjela, če ne bi imela dveh punčk, ki na iste vzgojne prijeme reagirata popolnoma drugače. Moja taprva je taka da na prepovedi in pravila reagira burno in hipno, brez misli na posledice, v njej porodijo nek upor, pa četudi niso nič posebnega. Npr zdajle je kazensko v sobi, doma, namesto da bi z user posted image in sestrico šla na sprehod. Zakaj? Ker je pravilo, da sama ne sme odpirati vhodnih vrat in hoditi ven. To je staro pravilo, vedno se ga držimo in danes sem ji, ko je že stala med vrati, rekla, če boš šla ven (stopila skozi vrata), ne boš smela ven z atijem in B. Vpričo mene in atija je vseeno stopila ven - nekajkrat se je že zgodilo, da je zaradi tega dobila kazen, pa ji očitno ne zaleže. Prosim povejte, kaj razen tega da jo fizično kaznujem naj še storim, joče v sobi, hudo ji je, zaradi kazni, ki jo je dobila, ampak vedno znova je nekaj kar jo žene da krši pravila. Ne gre za to, da jih ne bi poznala.

Ravno tako prosim, da izjave kar povprek, da sva vse zavozila in da mala hodi po nama zadržite zase, meni to ne pomaga, konkretnih predlogov bom vesela, nabijanja krivde in obsojanja pa ne.
Hvala

_____________________________

Ever stopped to think ...
then forgot to start again?

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Pljuvanje ...
31.7.2010 0:21:37   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: Nenya

Vsem hvala za mnenja in nasvete. malo manj hvala za grajanje in obsojanje, na podlagi nekaj objav, da sem slaba mati z nevzgojenmi otroki.



Kje to piše? Je kdo to napisal?


IZVIRNO SPOROČILO: Nenya

Zelo oholo se mi zdi predvidevati, da do cilja, ki je skupen večini staršev -, vodi le ena sama PRAVILNA pot.


Tudi tega nisem nikjer prebrala. Kdo to trdi?

IZVIRNO SPOROČILO: Nenya

Ravno tako prosim, da izjave kar povprek, da sva vse zavozila in da mala hodi po nama zadržite zase, meni to ne pomaga, konkretnih predlogov bom vesela, nabijanja krivde in obsojanja pa ne.


Kdo je pisal, da si vse zavozila? Kdo ti nabija krivdo? Nenja, nehaj, nihče ni tega pisal, ti si tako prebrala.

IZVIRNO SPOROČILO: Nenya

Vpričo mene in atija je vseeno stopila ven - nekajkrat se je že zgodilo, da je zaradi tega dobila kazen, pa ji očitno ne zaleže. Prosim povejte, kaj razen tega da jo fizično kaznujem naj še storim, joče v sobi, hudo ji je, zaradi kazni, ki jo je dobila, ampak vedno znova je nekaj kar jo žene da krši pravila. Ne gre za to, da jih ne bi poznala.


Seveda zaleže. Problem je, ker ne vidiš tako jasno napredka, ker ni napredek za vekomaj, ampak je samo do prvega ovinka. Če 3x ne bo šla ven, četrtič ne bo skočila na cesto. Petič spet bo, ampak če niti šestič ne bo šla ven, sedmič spet ne bo. Potem bo osmič šla na cesto, devetič pa ne, morda pa desetič in enajstič spet skoči.... vendar bo zagotovo skočila na cesto vsaj pol manjkrat, kot če bi ji ti samo rekla, da tega ne sme delat. Eni otroci so pač taki, probajo in probajo in probajo. So brihtni za določene reči, za druge pa ne. Ne sprevidijo, da ni zdravo skakat pod avto. Ne zavedajo se nevarnosti. IN super si napisala, vse ve, sta že predebatirali, natančno ve, samo strinja se ne s tabo - zato si ne more vedno pomagat, da ne bi prekršila pravila - ker ji ni pomembno, ji je pomembneje probat skočit na cesto in iskat meje.  In pri vseh rečeh, kjer se ne bosta strinjali bo enako. Zato boš vedno porabila več energije zanjo kot morda za kakšne druge sorte otroka. Ampak tkao pač je, je treba vzeti v zakup in se sprijazniti s tem dejstvom, da se napredek drugače vidi, kot pri prilagodljivejšem in zaupljivejšem otroku z manj potrebe po veliki samostojnosti. Vendar napredek vseeno je. Velik napredek glede na to, kako strašno zahtevno delo opraviš kot starš na področju vzgoje, če imaš doma malo bolj napornega otroka.


(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Pljuvanje ...
31.7.2010 0:28:24   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek1


Vidiš kakšna si, priznaš, da je tvoj otrok rekel nekaj podobnega, pa ga imaš zdaj za vljudnega in vzgojenega, saj si ga naučila, da se to ne dela. Tudi tisti deček je dobil lekcijo od svoje mame in grem stavit, da več ne reče čao krava, vendar vidiš....na prvo žogo si odreagirala z etiketo nevzgojenega,...


Ne, bombonček, ti si posplošila, kaj jaz mislim z napisanim, kot delaš še zdaj.
Jaz mislim, da je moj otrok nevljuden vsakič, ko reče komurkoli kaj grdega. Za vsakega človeka tako mislim. Tisti hip je nevljuden do sočloveka. O tem ni dvoma. NIkdar pa ne mislim o nikomer, da je kar vsesplošno nevljuden človek ali nezgojen človek, ker je nekaj en hip rekel. pa zelo redki so,  ki bi jaz o njih tako menila - več ali manj gledam ljudi s sončnimi očali in imam vse ljudi na tem svetu za ok ljudi, dokler mi ne dokažejo nasprotno - pa še celo če mi kar naprej dokazujejo nasprotno, še zmeraj menim, da so čist ok že naslednji hip po tem, ko me nehajo napadat... Tako da...svetujem ti, da malo natančneje bereš.

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Pljuvanje ...
31.7.2010 15:36:45   
liliana
Pri naši sicer pljuvanje ni bil velik problem......ko je začela s to pogruntavščino, sem ji najprej razložila, da se to ne dela, da to ni lepo, no za kakih par ur ali dan ali dva je bilo potem dobrouser posted image ....seveda pa ni takoj odnehala in je čez čas še poskusila.....potem sem pa to njeno početje ignorirala, ker sem pač predvidevala, da je to zgolj del njenega spakovanja in afnanja....in ko pač nihče več ni obračal pozornosti na to, je dokaj hitro prenehala, ker ji več ni bilo izgleda zanimivo....

Je pa res, da nikoli ni pljuvala druge, ampak je le to počela tako, za svojo zabavo.......

(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Pljuvanje ...
1.8.2010 20:29:11   
frutka_
Nenya, nehaj se smiliti sami sebi. Nihče te ni obtožil, da si slaba mami ali da si ti kriva. Nihče ti niti ne želi nabijati krivde. Vprašala si. Mi smo odgovorili. Tvoj otrok ni ne prvi in ne zadnji, ki pljuva in se obnaša neprimerno. Tudi moji se. Vsak dan znova in znova se ponavljam kot pokvarjena kaseta kaj smeta in kaj ne. In ni mi lahko. Vzgoja otroka ni za reve. Potrebuješ ogroooomno energije. Ko si tako utrujen, da bi bil najraje hin, prideš domov iz službe in te doma "utrujajo" še otroci. Zahtevajo svojo mero pozornosti. Zahtevajo mamo. Hočejo jesti TAKOJ! To je pač radost starševstva. Od tebe pa je odvisno kaj bodo otroci odnesli od tvojega odnosa do njih, do moža, do okolja. TO je bistvo življenja!
Zato se ne smili sami sebi, ker se verjetno vsi, ki imamo male/velike pokoreuser posted image ,  počutimo občasno nemočne.
Ukrepaj, ko misliš da moraš. Zaupaj si. Vztrajaj. Ne bodi suženj svojih otrok. Postavljaj meje. Raje kakšno preveč kot premalo. Na dolgi rok je to bolje zate, predvsem pa za otroke.

Vso srečo! Think positive!

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
Družinske aktivnosti za ves december
Pripravili smo vam več kot 20 aktivnosti, s katerimi lahko napolnite adventni koledar oziroma zapolnite družinske dneve ...




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?