bobek05
|
1. tromesečje mi je ostalo v spominu kot veselje ob odkritju da sem noseča, potem pa preležanju v postelji do 12t, ker mi je bilo po cele dneve slabo, čeprav sem bruhala bolj malo (občutek je bil tak, kot da bi imela zastrupitev s hrano vsak dan :zmeden: ). 2. tromesečje je bilo pa špica. V tem času sem bila polna energije, opremljala sva sobico, nabavljala oblačilca za našega Aneja, skakala okrog po raznih piknikih, obletnicah, ambrahamih... Počutje je bilo v glavnem več kot odlično. V tem obdobju tudi prvič občutiš otročka, pri morfologiji (v 24t) vidiš kako se ti smeje, pa premika (skoraj sem jokala od sreče).. 3. tromesečje - no ja. Do konca mi manjka še pribl. 1,5 meseca oz. 6t in kakor hitro sem vstopila v 28t se je začelo... Najprej zgaga, potem bolečine v križu, pa odtekanje nog, pa krči (oz. lažni popadki), bolečine v mečih in stopalih, spimo bolj slabo, grozna utrujenost, zadihanost, okorno premikanje, otrdevanje trebuha, pa otrokovi premiki so močnejši (mehur fajn trpi), da ne pozabim lulanje (včasih moram ponoči na WC tudi po 5x)... In vse to je NORMALNO!!! Eh, ne bom te strašila - saj se vsega navadiš, verjemi mi. Jaz vedno tuhtam o tistih revicah, ki imajo rizično nosečnost in morajo ves čas ležat (celo nosečnost!!) - mene bi to pokopalo. Do zdaj sem hodila na aerobiko za nosečnice, zdaj pa bom verjetno raje na sprostitvene vaje, ker imam po večji aktivnosti več krčev... Zdi se mi, da sem se že vsega skupaj malo naveličala in že komaj čakam, da pride ven... Upam, da se me bo vsaj za kakšen teden usmilil... Sicer pa ti želim lepo nosečnost in čim manj nosečniških (ali pa kakšnih drugih) težav... Bobek
|