Bonnie_RR
|
Jaz sem tudi pri 14 letih pri hujšanju zabredla malo predaleč. Takrat sem še intenzivno trenirala tenis, poleg tega ful malo jedla, pa še doma ekstra telovadila. Nonstop sem bila v pogonu in niti sekunde pri miru. Pa še sproti sem si vsak dan v zvezek zapisovala, kaj sem pojedla.
Takrat sem shujšala iz 53 na 43 kg (pri 164 cm). Meni se je zdelo, da zgledam super in sem bila kar veliko časa pred ogledalom.
V bistvu sploh ne vem, zakaj sem takrat začela hujšat. Odvečnih kg nisem imela, sem pa vseeno imela občutek, da bi bilo fajn, če bi jih par izgubila. In z vsakim izgubljenim kg, sem se počutila bolje. Tudi nekih drugih problemov nisem imela. Če dobro pomislim, mi je takrat šlo fajn na vseh področjih.
Kmalu sta starša postala pozorna in ugotovila, da sem presuha (enkrat sta me slučajno videla v samem spodnjem perilu - baje, da so mi kosti ven gledale) . Se spomnem, da sta mi ful težila in vsakič smo se skregali za mizo, ker sem imela občutek, da samo v moj krožnik gledata. Takrat smo imeli ene par dolgih in resnih pogovorov. Višek vsega je bila pa izguba menstruacije. Ko je 2 meseca zapored nisem imela, sem se pa streznila in si stvari malo uredila v svoji glavi. Za prebrat sta mi dala še par stvari na to temo in ugotovila sem, da sem jaz ravno takšna in da takšna pa nočem bit. Zagrozila sta mi celo, da bom morala v bolnico, če se stvari ne popravijo in če ne začnem normalno jest.
No, vse to je name vplivalo in s svojim početjem sem prenehala. Sicer je bila še nekaj časa prisotna tista napetost pri mizi, ampak sem imela v glavi stvari res "pošlihtane" in tudi to je počasi minilo.
Glede na težo in višino se mi zdi, da ni še nič kritično. Prej je imela res mogoče kak kilogram več (glede na mere, v resnici je lahko drugače), ampak če bi se pa padanje teže nadaljevalo, potem je pa treba sprožit alarm. Najprej jo nekaj časa opazuj in se z njo čim več pogovarjaj. Mislim, da je zelo pomemben pogovor. Ne ji kar takoj pridet z zdravnikom in podobnim pred nos. S tem jo boš samo odrinila od sebe in se bo zaprla. Rajši ji daj za prebrat kakšen članek na to temo, pa opazuj njeno obnašanje. Pa malo bolj bodi pozorna na njeno menstruacijo. Verjetno sta si že toliko blizu, da se o takih stvareh pogovarjata in se tudi malo bolj poznata. Saj boš po njenem obnašanju videla, kako je s tem.
Veš, nekaj časa se da takšne stvari ful dobro skrivat, potem pa to postaja vse težje. Od vsega si utrujen, razdražljiv, pripravljen se vsak trenutek skregat, ne ljubi se ti z nobenim pogovarjat, vsi ti kar nekaj brezveze težijo... Bodi pozorna tudi na to.
Upam, da bo vse vredu in da stvar res ne gre predaleč...
Lp
_____________________________
Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.
|
Natisni
