india
|
Kot veste, imam doma polno hišo najstnic. Dve sta že kar krepko v puberteti, tretja je na najboljši poti proti njima .
Od nekdaj se zelo dosti pogovarjamo z njimi, vsi, tudi mož, moja mama in tudi moj oče je to počel. No,pogovori o "občutljivih" temah, spolnost, menstruacije,....so seveda moja stvar,čeprav jih učim, da se lahko o tem pogovarjajo tudi z možem.
Vedno smo imele odkrite pogovore in mislim, da mi je kar uspelo vzopstaviti nek normalen odnos, da se ne bojijo povedati, če jih kaj teži, če jih kaj zanima,...
Ko pa sem danes brala tisto temo o deklici,ki je pri 12tih letih rodila, sem se vprašala, ali se dovolj pogovarjam z njimi o tem? Ali to, da sem imela do njih vedno odkrit odnos glede vsega, zagotavlja, da mi bodo povedale, če bodo v težavah? Kako si zagotovit, da mi bodo povedale pred prvim odnosom, da mi bodo rekle za obisk G,...? Prepričana sem, da do sedaj niso nič skrivale, vem, da neke minimalne skrivnosti morajo imeti in jih imajo. Vem, da mi ne bodo povedale za prvi poljub,...( hvalabogu, saj tudi jaz nisem svoji mami  ), a vseeno si ne želim biti babica pri 40 tih letih.
Za sedaj še vem, kdaj ima katera M oz. kdaj jo mora dobit, a večno tega ne bom mogla slediti.
Kako gledate na take pogovore? Ima katera kak dober recept? Kje so meje med pravico starša VEDETI in vsiljivim staršem,ki otroku jemlje OSEBNO SVOBODO?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Tudi mene močno zanima, 
.
. No, jaz se spomnim, da sem vedno imela zelo odprt odnos z ojo mamo in ga imam še danes. Vedno sem ji lahko vse povedala, se ji zaupla, ko sem imela težave. Pri 15-ih sem se prvič konkretno zaljubila, skupaj sva bila 2 leti in v tistem času me je mami tudi peljala zraven k svojemu G, da sem dobila tabletke. Stara sem bila nekje 16 let, nedolžnost pa sem izgubila pri 17-ih in takrat sem bila lepo zaščitena s tabletkami, tak da sva bile obe z mamo mirni 
