Anonimen
|
Danes me je presenetilo razmišljanje ene od mojih znank, ki sem jo srečala po dolgem času in sva se naklepetali pri kavi. Namreč...
Z možem imata dva predšolska otroka in vsi živijo v najemu (še eni nesrečniki). Ona je ena tistih, ki so namerno "brezposelne". Od CSD-ja dobi kar simpatično vsoto denarja. Da zraven dela na črno, je jasno. Njen mož je namerno (kasneje povem, zakaj) zaposlen samo za polovični delovni čas, drugače pa prav tako dela na črno. Kaj posebnega jim materialno v glavnem ne manjka. Razen tega, da niso na svojem, seveda.
In oba "pridno" sodelujeta na razpisih za neprofitna stanovanja MOL-a. Po novem je tako, da na razpisu že nosečnost upoštevajo kakor enega družinskega člana več (ali pa dva, če je ženska noseča z dvojčki). In ker se v kratkem obeta nov razpis, pridno "delata" na tem, da ona zanosi. Ker sta "kao" ugotovila, da s tremi otroci pa pač že morata dobiti stanovanje. Z dvema ga do sedaj dvakrat nista.
Njena zgodba se v nekaterih detajlih ujema z mojo, zato sem se zamislila. Sicer jaz nisem tak karakter, ampak - imeti še enega otroka samo zato, da dobiš od države stanovanje? 99%-no sigurno? In če ne uspe, pa pač še 4. otroka? Sicer sta oba zgledna starša, otrokoma nič ne manjka (ne čustveno ne materialno) in prepričana sem, da bosta dobra starša tudi tretjemu otroku, če ga bosta res imela. Me pa kljub temu nekoliko grize, da je razlog za to, da ga naredita, stanovanje.
Potem sem pa cel večer razmišljala o tem. Po eni strani ju še razumem. Stanovanja od staršev ne bosta dobila nikoli, ker nobeden od njiju ni edinec in bo njej pripadala samo tretjina, njemu pa polovica. Denarja za izplačilo preostalih dedičev nimata, pa tudi družinski odnosi na obeh straneh so nekje proti dnu. Res je tudi, da možnosti za kredit nimata, ampak delno tudi po lastni krivdi oz. zaradi lastne lenobe. Da pa bi bili do smrti v najemu, pa spet nekako ne gre.
Če pa dobita stanovanje od MOL-a, ga imata pa do smrti, pa še njuni otroci ga bodo imeli. Vsi trije, madonca. Ali štirje.
In zdaj študiram, koliko morale je pravzaprav v tem. Po drugi strani pa - zakaj bi midva s Kamikazo jemala hipotekarni kredit s pomočjo njegovih staršev na 10 ali 15 let in postavljala pod rizik stanovanje in hišo, če pa lahko konec koncev narediva enako?
Kaj ve mislite? Meni tole smrdi, no... Malo sem zmedena glede tega, priznam...
|
Natisni
ne vem, no... 
seeeveeedaaaa 
. 
) tko da si bodo tudi otroci morali malo sami pomagat...ni druge
A kdo sploh pomisli kako bosta pa tretjega otroka preživela? 
Da se malo umešam in povem, da lahko iz takšne situacije nastane kaj dobrega
..V času Tita si tudi dobil več točk za stanovanje, če si imela več otrok. In od mojega moža starša sta bila priseljenca v velikem mestu, z dobrimi službami in brez svojega stanovanja...Je pa res, da sta imela samo nega otroka in je moj mož drugo dete. Amapk so na ta račun dobili stanovanje, jaz pa moža
