Marogica
|
Naša dva sta prvič prespala pri babi, ko sta bila stara 7 in pa 5 mesecev. Tako se je začelo. Ni bilo problemov, ker je bilo dovolj zgodaj, da sta takšne situacije vezala kot samoumenvne, torej, da so stari starši del naše družine in da to "spada zraven". Drugače pa sta bila kar hitro za kakšen dan pri babi, brez mo je slabe vesti, z dosti otrokove in babičine dobre volje. Nikoli nista reagirala čudno, ne ko sva ju prišla iskat, ne ko bi morala iti do babi. V bistvu, če pomislim, se vedno zelo veselila. REs zelo, saj babi se jima cel dan posveča, ju dosti bolj razvaja, dogaja se vedno kaj drugega kot doma, pa čeprav je manj "akcije", je pa drugače. Sedaj sta stara 3,5 in 7 let in situacija je še vedno enaka. Ko pa je bil ta starejši star 15 mesecev, je šel prvič s starima staršem na morje za 3 tedne. To smo ponavljali vsako leto, in naš ta starejši se še vedno rad spominja na ta morja. (ta mlajši tega žal ni več doživel, saj je moj oče toliko bolan, da več ne hodita na morje, nasploh) Tako, da naše izkušnje so pozitivne, otroka sta zelo samostojna, ni jima nerodno ali težko ostati s kom, če je potrebno. Seveda so to poznane osebe, ne kar tuje, da ne bo pomote.
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
|