Sita
|
SITA, prebrala sem da se z eno od hčera veliko učiš in delaš prav. veš kolikokrat slišim, da se morajo naučit otroci samostojnosti in da jim starši nočejo pomagat. eni otroci se morajo naučiti učiti in ker si sami ne morejo pomagati, potrebujejo nekoga ki jih v to prisili. najhuje je v fazi pubertete, zato moramo paziti, da takrat ne zavozijo. potrebno je veliko truda, živcev in časa, ampak vse to je enkrat poplačano, ko vidiš da si otroka spravil na pravo pot.
moja sestra je bila lenoba za učenje in je mama z njo presedla 4 leta(OD PRvega do 4. razreda). to je bilo kreganja, jokanja, stokanja...spraševala sem se od kje mami toliko živcev. po 4ih letih je sestra končno dobila občutek odgovornosti do šole in se brez problema uči naprej. če bi jo pa mama takrat pustila, pa bi bilo bogvekaj....
Ne vem, ali delam prav ali ne, vendar jo poskušam rešiti pred potopom. Naša prvorojenka je izredno bistra in trmasta, hkrati pa tudi premalo samozavestna. Za vse misli, da ne zmore. Vse, kar se je treba potrudit, ji je strašno težko in kar zaključi, da ona pač ni sposobna. Tudi jaz sem z njo delala do petega razreda, vsak dan. Preverjala naloge, jo spraševala in ji razlagala matematiko .... Potem pa sem slišala, da je treba otroka spustit, da mora to delati sam. In sem jo. Prcega pol leta je še imela same petice, izjemoma kakšno štirico. Potem pa je šlo vse navzdol. V sedmem je bila še odlična, v osmem že pravdobra s trojkami v spričevalu in sedaj v devetem ima dve dvojki v spričevali - sedaj v polletju, cveki in dvojke so ji že čisto normalne ocene. Vse ji je ušlo iz rok. Ker se ni učila sproti, ni znala niti za nazaj nič, letošnja snov pri mnogih predmetih se pa nanaša na lansko. In kaj ji sedaj preostane? Katera šola? Ni bilo druge kot se spet usesti zraven nje in jo učiti. Po novem letu sva začeli intenzivno delati in uspeh je že viden. Se izboljšuje, seveda pa še ne veva, če ji bo uspelo priti na željeno šolo.
In šla bo v Ljubljano (če bo sprejeta), v dijaški dom. Ali se bo znašla, nimam pojma. Ji lahko zaupam? Bo delala sama? Šola je taka, da jo zanima, vendar ima kljub temu tudi predmete, ki je ne zanimajo preveč in kjer bo treba delat. Se bo sposobna sama učiti?
Ne vem. Starševstvo se mi zdi izredno težko. Sploh ne vem, ali delam prav, da toliko stojim za njo? Zdaj se bojim, da bo zopet, čim jo spustim, šla navzdol. Pa ko ne rabi veliko - samo malo prebere pa zna. Kemijo, fiziko, vse hitro dojame. Samo ko nekaj ne razume, ne odpre niti zvezka, misli, da ona ne more tega razumeti. V tem je problem. Otroci so strašno različni ...
Kakorkoli že, stala ji bom ob strani, kolikor bom mogla. Do 18-ega leta bo morala hoditi v šolo. Če te ne bo naredila, bo pa šla na drugo, lažjo. Moja dolžnost je, da jo spravim do poklica. Nobenega poležavanja in zapravljanja časa doma. Izučiti se mora za nekaj, po 18-em letu pa naj stori kar hoče. Tu vztrajam.
_____________________________
Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.
|
Natisni
Ko ti krade, uničuje tvojo lastnino, celo položi roko nate? Ko se bojiš svojega otroka? 
sploh nism vedla kaj nej rečem.
