mamsi
|
Jaz imam veliko sosedov z otroci vseh starosti od 5 mesecev pa do 10 let.
Meni je všeč, ker otroci radi pridejo k nam - ampak samo da smo zunaj. Nikakor ne pustim da so notri. So bili takšni, da so kar prišli, juriš skozi vrata in po celi bajti laufat, v kopalnico vdret - pa mi se nikjer ne zaklepamo. Pa sem otrokom - starejšim - mlajši itak sledijo - povedala, da ne dovolim, da si dovolijo čez prag brez vprašanja. Ko niso ubogali sem jih prijazno vprašala, ali bodo sami znali ven ali jim jaz pomagam - in mogla sem jim prav prijazno pomagati, vsakega okol pasu prijeti in odnesti ven. Njim se je to celo zdelo zabavno ampak zdaj vedo - ne smejo not!! Madona, kdo jih bo pa gledal in merkal, da ne bodo vsega okol obrnili. In če so mlajši pokakani, žejni in lačni povem naj poišče mamico, da jim bo rada pomagala.;)
Ko je mala lačna ali zaspana, se poslovimo, ostalim razložim, da gre jest in spat. Kaj hitro pogruntajo da čakanje ni zanimivo, ker igrati pri nas - brez nas zraven tudi ne dovolim. (Sm huda k pajk - a ne8), ampak jaz spoštujem druge in pričakujem tudi, da drugi spoštujejo nas - naš način)
Imam zelo rada njihovo družbo ampak si dovolim tudi postavljati meje - dokler so pri nas na vrtu. Ne delam si dela z njimi, le družimo se. Zame je to fajn rešitev, čim bi še njih pedenala, bi postalo breme in bi jih odgnala tudi kot samo družbo za mojo hči. Zaenkrat me porajtajo, igrajo se s hčerko in vedo, da to je vse, kar se pri nas dobi. Včasih tudi kak piškot. Ampak od samega začetka sem jasno povedala, kaj lahko pričakujejo.
Najdi tudi ti en kompromis, če jih pa res ne želiš več videti, seveda lahko stopiš do sosedov in jim par krepkih poveš, tako da bo mir.
Vso srečo.
|
Natisni
