IZVIRNO SPOROČILO: Shuka

VIR

Insolventnost fizičnih oseb: Osebni stečaj

Objavljeno v številki 439 z dne 31.03.2008
Po novem bo mogoče, da bodo tudi prezadolžene fizične osebe lahko predlagale stečaj, na podlagi katerega se bodo delno poplačali upniki, v preostanku pa se jim bodo dolgovi odpisali. Seveda se postavlja vprašanje, ali bo mogoče institut stečaja zlorabiti? Mag. MIRIJAM PINTER, univ. dipl. prav. V sredini meseca januarja je začel veljati nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki v slovensko zakonodajo prinaša nov institut - osebni stečaj fizične osebe in stečaj zapuščine. V slovenski pravni red se uvaja institut, ki ga že nekaj časa poznajo v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. V primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo bo omogočil izvedbo postopka stečaja tudi nad fizično osebo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti. Sodišče v Republiki Sloveniji bo pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja: 1. proti fizični osebi, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, 2. proti potrošniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji, in 3. proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališč a v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji. Tako bodo prezadolžene fizične osebe lahko iz svojega obstoječega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačale upnike hkrati in v enakih deležih, s tem da bodo lahko v stečajnem postopku predlagale sodišču tudi, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, torej na podlagi uvedbe samega stečaja, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, razen če sodišče ugodi predlogu dolžnika po odpustu dolgov. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja poda lahko sam dolžnik ali pa njegov upnik. Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja, ki mora vsebovati: popis vsega njegovega premoženja, če je dolžnik samostojni podjetnik, pa mora ob tem še ločeno navesti tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah. Nadalje mora poročilo vsebovati podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih in izjavo, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi. Podpis dolžnika na tem poročilu mora overiti notar. Sodišče tako kot v stečaju zoper pravno osebo tudi v tem primeru imenuje stečajnega upravitelja, ki od uvedbe stečaja dalje upravlja z dolžnikovim premoženjem. Dolžnik mora stečajnemu upravitelju sporočati vse morebitne spremembe (naslova, premoženja ipd.) kot tudi na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, in brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa in se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. V kolikor kljub naštetim omejitvam dolžnik sklene tak pravni posel, le-ta nima pravnega učinka, razen če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja. Glede vednosti druge pogodbene stranke pa velja domneva, da je vedela za stečaj dolžnika, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja.

Dolžnik je omejen tudi pri upravljanju s svojimi prihodki. Naslednji delovni dan po začetku stečajnega postopka namreč upravitelj odpre posebni fiduciarni denarni račun upravitelja, na katerem se vodijo denarna sredstva dolžnika. Na tem računu se zbirajo sredstva, kot so plače, drugi prejemki, ki jih ima dolžnik, premoženje, ki ga stečajni dolžnik dobi na podlagi dedovanja, ipd. To s premoženjem, ki ga je dolžnik imel ob uvedbi stečaja, tvori skupaj stečajno maso dolžnika, ki je namenjena za poplačilo upnikom, s tem da se prednostno izplačajo preživnine in odškodnine za telesne poškodbe. Iz stečajne mase pa so izvzeti predmeti, našteti v 79. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (obleka, obutev, hrana in kurjava za 6 mesecev, predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela ipd.) ter predmeti, našteti v 101. členu ZIZ (preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka ipd.). Prav tako kot v izvršilnem postopku tudi v postopku osebnega stečaja obstajajo omejitve, na podlagi katerih v stečajno maso ne spada celotni osebni dohodek dolžnika. Dolžniku mora namreč ostati znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če pa preživlja druge osebe, pa v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih mora preživljati po zakonu, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Zato stečajni upravitelj naloži delodajalcu oz. izplačevalcu pokojnine, da mora omenjene prejemke izplačevati na poseben fiduciarni transakcijski račun upravitelja, ne pa dolžniku. Dolžniku se nakaže zgolj tisti del njegove plače oziroma pokojnine, ki ne spada v stečajno maso. Stečajni upravitelj si mora ves čas stečajnega postopka prizadevati, da kar se da najbolje unovči stečajno maso oziroma le-to še poveča. Zato ima pravico izpodbijati pravne posle dolžnika, ki jih je ta sklenil zadnja tri leta pred uvedbo postopka, če je s tem zmanjšal svoje premoženje v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, npr. za odtujitev premoženja zakoncu, bratu, sestri ali drugim sorodnikom, da bi se preprečilo poplačilo upnikov. Prav tako ima stečajni upravitelj pravico poizvedovati o premoženjskem stanju dolžnika v vseh zbirkah osebnih podatkov in poizvedovati o premoženjskem stanju zakoncev dolžnika ali osebe, s katero dolžnik živi v partnerski skupnosti, vključujoč istospolne partnerske skupnosti. Naloga stečajnega upravitelja je tako kot v postopku stečaja pravne osebe, da čim bolje proda premoženje dolžnika, ki spada v stečajno maso. Zato mora najprej pridobiti oceno o vrednosti dolžnikovega premoženja in na podlagi te ocene dolžnikovo premoženje, ki spada v stečajno maso, tudi prodati. Vrednost premičnega premoženja dolžnika lahko določi upravitelj sam. Če pa se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Če se prostovoljno ne izseli, velja sklep sodišča kot izvršilni naslov za dolžnika in tudi za osebe, ki skupaj z dolžnikom uporabljajo to stanovanje oz. stanovanjsko hišo. Ko stečajnemu upravitelju uspe prodati celotno premoženje dolžnika, ki spada v stečajno maso, sodišče poplača upnike v sorazmernem delu. Glede dela dolga, ki ga z unovčenjem premoženja v stečajnem postopku ni uspelo poplačati, sodišče naloži, da ga mora dolžnik poravnati, razen če zahteva odpust obveznosti. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. To pomeni, da lahko upniki terjajo dolžnika za del dolga, ki ni bil poplačan v stečaju, dalje v izvršilnem postopku. To pa ni mogoče v primeru, ko dolžnik poda znotraj postopka osebnega stečaja predlog za odpust obveznosti. Predlog mora podati pred koncem stečajnega postopka. Odpust obveznosti je poseben postopek, ki je sestavni del osebnega stečaja. O začetku postopka odpusta obveznosti sodišče obvesti upnike z oklicem. Odpusta ne more predlagati tisti dolžnik, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano, ki je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4000 evrov oziroma ga je sodišče že oprostilo njegovih obveznosti v zadnjih desetih letih. Prav tako pa ne more odpusta dolga predlagati dolžnik, ki je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe postopka osebnega stečaja. Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, ki jih mora izpolnjevati v samem stečajnem postopku, v kolikor je zaposlen, izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca, v kolikor pa ni zaposlen in je sposoben za delo, pa si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi zaposlitev našel. Izpolnjevanje teh dolžnikovih obveznosti nadzoruje stečajni upravitelj. Upniki imajo pravico v šestih mesecih po objavi oklica vložiti ugovor proti odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti. O ugovoru odloči sodišče s sklepom. Če ugovora ni, ali je bil zavrnjen, sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep, da se dolžniku odpustijo vse njegove obveznosti razen prednostnih terjatev (preživnine ipd.). Odpust obveznosti učinkuje torej za vse navadne terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. Odpust obveznosti pa ne učinkuje za prednostne terjatve zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in ostale prednostne terjatve določene v 21. členu ZFPPIPP. Če je sklep o odpustu obveznosti pravnomočen, upniki ne morejo od dolžnika terjati nobenega plačila neplačanih dolgov. V kolikor pa dolžnik kljub odpustu prostovoljno plača neplačani del terjatve, nima pravice zahtevati vračila. Zlorabe? Ob navedenem se seveda vsakomur postavi vprašanje, ali je mogoče institut osebnega stečaja zlorabiti. Ob že omenjeni kontroli sodišča in stečajnega upravitelja je ZFPPIPP vpeljal še eno varovalko, to je, da lahko v primeru zlorabe upnik s tožbo, ki jo mora vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, izpodbija odpust obveznosti. Če sodišče ugotovi, da je dolžnik s prevaro ali na drug način dosegel odpust dolga, lahko razveljavi sklep o odpustu obveznosti. Z razveljavitvijo sklepa o odpustu obveznosti pridobijo upniki ponovno pravico terjati dolžnika za preostanek dolga v izvršilnem postopku. Ali bo mogoče kljub omenjenim varovalkam institut osebnega stečaja zlorabiti in s temo škodovati upnike, bo pokazala sodna praksa, na katero pa bo žal potrebno še nekaj časa počakati. Večina določb v zakonu, ki uvaja osebni stečaj, se začne namreč uporabljati šele 1. 10. 2008.

IZVIRNO SPOROČILO: peterrobic
Jaz pa imam eno vprašanje glede osebnega stečaja, predvsem glede plačila preživnine? Kako je z tem? od prijatelice mož je prijavil osebni stečaj in ji ni že prej nekaj mesecev plačeval preživnine! A se naj ona obrne na stečajnega upravitelja ali kako? Hvaležen bom za vsak nasvet in iformacijo!! In ali bo morala čakati na preživnine vse do konca stečajnega postopka ali ji morejo sproti plačevat?