 |
Oprosti mi, moj mali Maj,
14.8.2006 16:00:16
|
|
|
|
nejcko
|
oprosti za vse ... Oprosti mi, ker sem te zapustila, ker nisem bila močnejša in odločnejša.
Ker sem pred dvema letoma verjela, da nam bo vsem lažje in predvsem tebi lepše, če greš drugam. Oprosti, ker sem vsakič, ko sem te želela vzeti nazaj domov, popustila.
Vem, da si bil tudi pri mojih starših srečen; bil si prost, nenehno zunaj na vrtu, lahko si pobiral in se igral s palčkami, z jabolki, kamenčki ... Cele dneve si lahko norel naokoli, česar tu, v bloku, nisi bil deležen. Vem, bilo ti je lepše ... in priznam, meni lažje.
A tako me boli, tako neznansko boli in peče vest, moj mali kuža, tako neznansko krivo se počutim. Izdala sem te, izdala sem sebe, saj sem bila vedno zagovornik, naj se psa ne oddaja od hiše zaradi otrok. Ko bi le vedel, kako neznansko sem se vedno počutila krivo in hinavsko sama sebi. A vedi, nikoli, res nikoli te nisem niti za hip prenehala imeti rada in vedno si bil moj kuža. Tega ne bi moglo spremeniti nič na svetu, tega ne bo nikoli moglo spremniti nič na svetu ... niti dejstvo, da te več ni.
O, bog, kako boli, kako neznosno boli. Oprosti mi, tako mi je žal ... žal, ker se nisva uspela posloviti, ker nisem bila ob tebi, ko si za vedno zaprl oči, žal, ker ti nisem obrisala srage krvi iz gobčka, žal ker ... o, Mjači moj, boli! boli zvest, da si odšel, še bolj občutek krivde, da se to ne bi nikdar zgodilo, če bi te imela ob sebi ...
Bil je četrtek, a nihče mi ni povedal ... niso si upali. Danes grem obiskati tvoj grobek. Upam, da so te pokopali ob Polu. Njemu sem napisala v slovo in tudi tebi bom:
Velike bolečine poznajo solze v srcu ...
moje srce ne bo nikdar nehalo jokati za teboj.
Počivaj v miru!
|
|
|
|
Natisni
in zdaj mu je gotovo lepo v pasjih nebesih.
