ronja
|
mana_t prav maš. S partnerjem moraš biti sproščen. Če tega ni, ni nič. se podpišem. ksenci, tako po prstih lahko hodiš okoli partnerja, če je kak dan nataknjen, pa ga glih ne izzivaš brezveze, ali ima kak teden gužvo v službi, magari mesec, dva, če maš dobre živce, ampak način življenja pa po moje to ni - ker ne moreš bit čisto pošten in iskren - ne do njega, ne do sebe - ker ne pokažeš svojih čustev, takrat in takih kot jih čutiš... To ne pomeni, da moraš krožnike v steno metat, ampak vseeno pa mislim, da mora partner vedet, kaj se dogaja v tvojem srčku - takrat ko se dogaja... če to ne laufa, ne vem... Moj lubi se včasih ni bil navajen pogovarjat - pri njih doma se NIKOLI niso, nikoli ni videl, da bi kdorkoli rešil kakršenkoli problem s pogovorom - itak da potem ni vedel, da se to dejansko da... In tako na začetku najine veze nikoli ni probaval rešit problemov - ker sploh ni vedel, kako bi to naredil. In je pač upal, da bo čez čas ok, par dni sva bila bolj hladna, ampak potem bi bilo pa vse ok - kot je bilo to pri njih doma - seveda ni bilo ok, samo so se pač spet začeli normalno pogovarjat. mene je to ful morilo in ko sva se pogovarjala, sem ugotovila, da njega tudi. Še zdaj mi pove, da mu je bilo takrat hudo, samo ni vedel, kaj naj sploh naredi in da mu je zdaj ful bolj všeč - če je kaj narobe, pove, ravno tako kot jaz in se zmeniva, pa je. Saj navadno je kak nesporazum ali pa kaka bedarija, pa sva fertig v 5 minutah. takrat bi mela pa cel teden zato uničen, ker bi vsak iskal svoje razloge zato - jaz sem bila namreč navajena, da se vse predebatira in to, da se nekdo ne pogovori je zame pomenilo, da me nima rad oz. mu je vseeno zame, kar seveda ni bilo res. Samo ni vedel, da se to da. ko sva se parkrat zmenila in je videl, da to dejansko dela, pa je bilo super!
|