Forum Zanositev: Obupana

Nahajate se:

Forum > [Zanositev] > Težave z zanositvijo > Obupana

Uporabniki na tej temi: nihče

Natisni

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>

Uporabnik

Sporočilo

<< Starejša tema Novejša tema >>

Obupana
16.11.2012 8:53:25

Anonimen

Pozdravljeni!
Morda nisem v pravi temi za pisanje tega posta, ampak vseeno se mi zdi najbolj primeren prostor da napišem svoje občutke.
S partnerjem se trudiva zanositi že skoraj dve leti, vendar naju vsak mesec znova razočara prihod menstruacije. no, mene še toliko bolj, ker vsak mesec znova upam da morda bo pa tokrat ratalo...Tako je bilo tudi danes zjutraj, ko sem zopet dobila menstruacijo. Naj omenim, da sva že nekajkrat obiskala kliniko za neplodnost, tako da nekaj raziskav sva že opravila: partner je opravil spermiogram ter gensko svetovanje, jaz sem imela krvne preiskave, HSG in sedaj prejela tablete Clomid. Pri meni do sedaj niso odkrili nobenih težav, partnerjev spermiogram bi pa sicer lahko bil boljši, ampak vseeno naj ne bi bil tako slab, da se ne bi dalo zanositi po naravni poti.
Pa vendar, občutek imam, kot da je za naju zanositev enaka možnosti zadetka na loteriji. Zavidam vsem, katerim je uspelo takoj, medtem ko je za naju in še za koga to praktično misija nemogoče. Ne razumem zakaj? Tako zelo si želim malo štručko, iz dneva v dan bolj. In iz meseca v mesec me bolj boli, ker ne uspe.

O tem nisva do sedaj še nikomur od bližnjih zaupala, tako da sva v tem sama. Vem da bi bilo dobro komu zaupati, da bi nama stal ob strani, ampak nekako nimava poguma priznati. Mi morda lahko kdo od vas pove kakšno spodbudno besedo?

Neposredna povezava do sporočila: 1

RE: Obupana
16.11.2012 9:11:03

Anonimen

nisi edina.

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 16.11.2012 10:55:36 >

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 2

RE: Obupana
16.11.2012 9:25:14

Anonimen

zanosila boš takrat ko se boš nehala sekirati ali si ali nisi,ko boš imela spolni odnos z partnerjem in ne mislila mogoče se bo pa zdaj primilo.
PREVERJENO,ko izključiš svojo psiho,se zgodi.
psiha,stres vpliva na zanositev ,različne bolezni itn

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 3

RE: Obupana
16.11.2012 9:33:22

Anonimen

Pozdravljena!

Mislim, da je vse vec parov, ki tezko zanosijo...ampak ne obupat! Tudi sama sem bila na istem. Iz mesca v mesec veliko razocatanje. In potem po 4-ih letih sem zagledala tisti +. S partnerjem sva tudi obiskala kliniko za neplodnost. Same pohvale dr. Res-u, ker mi je pomagal. Priznam, da me je velikokrat prizadel z njegovimi besedami. S tem me je postavil na realna tla in uspelo nama je. Zato glavo pokonci in ne obupat. :-). Nama je uspel s pomocjo treh vrst tablet in v roku enega meseca sem zanosila. Drzim pesti, da vam uspe cimpreje...

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 4

RE: Obupana
16.11.2012 12:07:16

ronja

O tem nisva do sedaj še nikomur od bližnjih zaupala, tako da sva v tem sama. Vem da bi bilo dobro komu zaupati, da bi nama stal ob strani, ampak nekako nimava poguma priznati. Mi morda lahko kdo od vas pove kakšno spodbudno besedo?

NIsem bila na tem, bi ti pa vseeno rada napisala kaj spodbudnega in mi je tole zadnje padlo v oči. Strahovi in problemi vedno zgledajo hujše, če smo sami z njimi. Skrbi se delijo, ko jih deliš z ljudmi, veselje se množi, to je najlepše pri tem, da imaš ljudi, s katerimi se imate radi.
Zakaj bi bilo dobro povedat? Recimo zato, da te ljudje ne prizadanejo nenamerno. Ker kaka babica komot v svoji želji po vnučkih, izjavi kaj takega, kar zna v vajini situaciji hudo bolet... Ker ona pač misli, da vaju je treba prepričat, da bi si omislila novega člana, ne ve, da že zelo delata na tem. Zato povejta! Vsaj bližnjim! Stvari izgubijo svojo hudo noto, ko si jih sposoben povedat tudi drugim. In ljudje razumejo, če si kak dan poklapana potem. Ne bo ti treba iskat ne vem kakih izgovorov, lahko boš prišla in rekla: "Spet sem dobilam." in se zjokala in te bo nekdo razumel in objel...
Zdaj porabiš ogromno energije za skrivanje nečesa, česar te nima kaj bit sram! To ni nič sramotnega, samo smola! Nisi nič kriva, niti ni partner nič kriv, če še nista mogla naredit otročka! Saj se ne drogirata, ne delata nič takega, kar bi drastično zmanjševalo možnost zanositve, šla sta na preglede, delata vse, kar se da v tej smeri! Zato glavo gor, nima te bit kaj sram! Poznam precej punc, ki so imele ali še imajo težave z zanositvijo in se mi zdi, da ko govorijo o tem, jim je potem lažje (vsaj tako pravijo). Ne se zapirat vase! Pusti da še kdo drži pesti z vama, če ne drugega boš imela občutek, da nista sama, to je že nekaj. Pa tudi včasih je lahko partnerju težko, če se non stop vrtita okoli enega in istega problema (tudi če je to kaj tretjega, kar ima vezo samo z enim) in je fajn, da se lahko še kje drugje spoveš, ne samo pri njem.

Dovoli si bit žalostna in dovoli drugim, da te tolažijo. Še vedno bo bolelo, ampak bo bolj znosno. Bodi jezna, meči blazine v steno, sklofaj testo, zjokaj se, daj ven! Čisto naravno je, da smo frustrirani, če se za nekaj zelo trudimo, pa ne rata. To je gonilo napredka! Če bi nam bilo vseeno, bi se nehali trudit. Želja po otroku je naravna, jasno, da ti ni vseeno! Dokler se jeziš, si žalostna,... nisi obupala. Ja, če ne bo nič, se boš sčasoma sprijaznila in verjetno iskala druge poti, ampak še nista tam in upam, da vama ne bo nikoli treba. Delata vse, kar lahko, ostalo je pa sreča, vsak ma kje probleme, vidva tu, drugi drugje...

Želim ti vso srečo in da vama čimprej uspe!

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 5

RE: Obupana
16.11.2012 12:10:44

LanaB

Glede na napisano je opaziti, da si čist preveč obremenjena s tem. Ne moeš biti čisto obupana, saj ni konec sveta, če nimaš otroka. Kaj bi rekli potem tisti pari, ki čakajo po 5, 10 let??? Jaz se zdravim že 4 leta, pa nisem čisto nič obupana, ampak sem full optimistična ker vem da enkrat bo. Za menoj je že 5 neuspešnih postopkov, pa še nisem obupala. Svetujem ti, da si čim prej v glavi poštimaš stvari, pa kakšno knjigo prebereš o pozitivnem razmišljanju, drugače se ti lahko še zmeša. Kolk enih živcem boš še rabila, če boš slučajno šla v postopke umetne oploditve, koliko stresa, razočaranja,itd... Res se čim prej vzemi v roke. To je dobronamerni nasvet, ker imam veliko izkušenj s tem, ti lahko res koristno svetujem.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 6

RE: Obupana
16.11.2012 13:00:09

mladika

No tukaj pa moram še jst pristavit svoj piskrček: s partnerjem imava isti problem,3 leta se že trudiva za naraščaj pa še vedno nič.Bila sem tudi že na laparoskopiji,kjer so mi ostranili žarišča endometrioze.Od operacije bo kmalu 2 leti,jaz pa še vedno nisem noseča in izgleda bo potrebna še ena,ker se je endometrioza ponovila.Rada bi ti povedala le to,da prvo leto mi je bilo grozno,2 leto je blo že malo bolše,zdaj 3 leto se pa splpoh dobro počutim.Nekako se sprijazniš s svojim stanjem,se začneš bolj posvečati drugim stvarem,sebi in parnerju a nikoli ne izklopiš in ne pozabiš na svojo željo,ki nekje globoko v tvojem srčku še vedno tli.Julija sem zanosila in sploh ne bi vedela,če me G ne bi poslala na odvzem krvi za b hcg,ker sem nenormalno dolgo krvavela.Diagnoza je bila zelo zgodnji ss,ker se pikice tut na UZ.ju še ni videlo,kljub prisotnost hormona v krvi.Pa sva se z dragijem potolažla in greva dalje,nisva še obupala,če ne bo šlo naravno,so še zmeram tu zdravniki,ki nam lahko pomagajo do

.Skratka hočem ti povedat da nisi sama v tem "zocu",da nas je čedalje več,na žalost.

< Sporočilo je popravil mladika -- 16.11.2012 13:01:23 >

_____________________________

Mi še zmeram upamo!!!:)

(odgovor članu LanaB)

Neposredna povezava do sporočila: 7

RE: Obupana
16.11.2012 19:35:55

lotkla

Nama je v prvo ratal dobesedno prvi dan. Sedaj v drugo pa se trudiva četrto leto. Lani poleti sem sicer zanosila, a je šlo za IMN in izgubo desnega jajcevoda. Še vedno upam da bo šlo po naravni poti, saj upanje umre nazadnje.
Ne vem koliko sta stara, ampak če se partner izogiba vsakršnemu pogovoru in pregledu, razmisli kako naprej. Konec koncov moraš biti ti zase na prvem mestu.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 8

RE: Obupana
19.11.2012 20:49:53

Anonimen

Hvala vsem za spodbudne besede. Vem da nisva sama v tem, preveč nas je. Prvi dan mestruacije sem bila res žalostna, tako kot vsaki mesec znova, ampak sedaj sem že ok. Na najino težavo skušam misliti čimmanj in samo uživati. Problem je samo tiste dni konec ciklusa, ko pričakujem menstruacijo, takrat pa res dosti mislim na to.
Skratka, vem da ni konec sveta, možnosti imava še veliko, sva v poznih dvajsetih oziroma zgodnjih tridesetih letih. Držim pesti za vse nas, da nam čimprej uspe, tako ali drugače.

(odgovor članu lotkla)

Neposredna povezava do sporočila: 9

RE: Obupana
20.11.2012 12:58:05

simpli

Ne obupaj, midva sva se trudila 2 leti neuspešno, nato sem zanosila po 4 mesecih jemanja clomifen tablet. Pri meni so ugotovili PCO, kar sem tudi sama sumila, saj mi urinski testi niso vsak mesec pokazali ovulacije. Zdravnica mi je svetovala, da naj shujšam, saj sem imela kar nekaj kg odveč, ker naj bi to precej povečalo možnost zanositve in sem 4 mesece preden sem zanosila izgubila tudi cca 10 kg na račun pravilne prehrane in intenzivne rekreacije. Očitno je bila kombinacija tablet in izgube telesne teže ta prava. Razni čaji, matični mleček itd....ni pomagalo....se mi zdi da ta domače zdravilne zadeve bolj pomagajo psihi kot pa dejansko učinkujejo.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 10

RE: Obupana
10.1.2013 14:10:21

Kaličopka6

Ne skrbi. Tudi midva se trudiva že dve leti, za mano sta dva operativna posega zaradi pregrade in PCOS, on je na srečo ok. Vem, da ti je zelo težko sploh, ko vsi pametujejo, da je vse v glavi. Jaz sem vesela, da zdaj veva vzrok in da sem veliko naredila za boljše možnosti. Če ti povem iz lastnih izkušenj ima človek še največ miru, če to ostane samo med vama. Kajti potem je nekako vse drugače. Jaz sem ob eni priložnosti iz bolečine zaradi nenamerno žaljivih besed njegove družine pač povedala pred vsemi, da nama pa ne uspe. Moj mi nič ne zameri, čeprav sva se dogovorila, da bo to med nama. Pač, meni je zdaj tolk bedno, da si želim popolne izolacije od njih vseh. Da sem samo jaz in moj svet z njim. Da greva skupaj naprej daleč proč od vseh. Se mi zdi, da bo tako zelo dolgo in je tako še najboljše. In res je boleče, ko ti še kadar vedo kaj je vzrok rečejo, da je vse v glavi. Zato je morda bolje, da ostane med vama pa tudi ne boš rabila poslušat "pravih" nasvetov vseh tistih, ki pa nimajo težav in jim je vse uspelo brez problema. Tako da midva greva zdaj naprej v prvi krog po operacijah ampak vseeno s strahom pred neuspehom, ker se tega pač ne moreš znebiti, tako je. Kako pa je zdaj pri tebi?

(odgovor članu simpli)

Neposredna povezava do sporočila: 11

RE: Obupana
13.1.2013 16:01:35

palenka

Pozdravljene!
Do zdaj sem bila redna "bralka" forumov... Ker pa je iz meseca v mesec vedno težje sem se danes opogumila in se prijavila. Čeprav imam doma podporo, se mi zdi, da je nekaj povsem drugega, ko deliš zgodbo z nekom, ki to res razume. Počutim se butasto... Kar me je prepričalo v ta korak je novica, da sta najina prijatelja v veselem pričakovanju.... Jaz pa čakam, da mi pricurlja in hodim naokoli z dnevnim vložkom... Teden pred tem, ko sva šla obiskat dojenčka drugih dveh prijateljev, sta prav tam veselo novico oznanila še en par... in za božične praznike še moj brat... Kaj so res vsi noseči okoli naju?! Nama pa s tistimi butastimi (saj vem, da ne mislijo slabo) : "kaj pa vidva čakata?". Saj problema ne skrivava, vendar pa vseeno ne nosim s sabo transparenta "sva neplodna". Jasno mi je, da je pozitivno razmišljanje zelo pomembno. Zavedam se, da je psiha v vlavnih vlogah te tradedije. Vem tudi, da nisva edina in da se mnogi trudijo že dlje časa. Vendar, na forum sem se zatekla ravno zato, da lahko odkrito in brez zadržkov spregovorim o tem. Brez, da bi se ob tem morala počutiti kot iskalec pozornosti ali pomilovanja. Prebiram tudi zgodbe s srečnim koncem, pa ne vem če je to pametno.. ne maram lažnega upanja... ravno zdaj sem v tem obdobju ko gojim to lažno upanje: M bi morala dobiti 7.1., krči, slabo počutje, vrtoglavica, razdražljivost so se začeli že en teden pred tem...in še kar traja vse skupaj. M pa od nikoder! Imam pa bel rahel bel izcedek. Test sem delala pred 2 dnevoma-seveda bil -, in do jutri ga ne bom ponovila... nekako ne verjamem, da bi lahko imela to srečo, v istem trenutko pa gojim lažno upanje... ah, mučim samo sebe! Jezna in žalostna sem!

Vem, da sem izpadla kot zelo pesimistična in negativno naravnana oseba... pa drugače to nisem! Zmorem čestitati (iz SRCA) vsem, ki so v pričakovanju, obožujem svojo nečakinjo in se veselim novega nečaka/nečakinje... in danes je pač tak dan, da ne prenesem besed: tudi vajin dan bo prišel in bla bla bla... jezna sem in razočarana!

Hvala, da sem lahko dprla svoj ventil! (mogoče bi morala ponovno prebrati vse kar sem natipkala... ampak, verjetno bom potem kar vse zbrisala :P..zato raje kar hitro pošljem)

(odgovor članu Kaličopka6)

Neposredna povezava do sporočila: 12

RE: Obupana
14.1.2013 9:05:11

Kaličopka6

palenka, te čisto razumem kako ti je. tudi mene je zelo zadelo nekam, ko je njegova sestra povedala veselo novico in pokazala sliko iz uz. pač smo bolj občutljive na take novice ampak se hitro sprijaznimo. samo cas rabimo. je pa res, da greva tudi midva naprej in imam zdaj manj občutka, da bo uspelo kot pa preden sem izvedela za njegovo sestro. ker te šokira, da enim takoj uspe in iz tega šoka imaš manj upanja zase. morda ti m zaostaja, ker si pod takim stresom zaradi vseh novic. počakaj en teden in ponovi test. držim pesti!

(odgovor članu palenka)

Neposredna povezava do sporočila: 13

RE: Obupana
14.1.2013 10:49:24

palenka

seveda, dobila menstruacijo...

jaz pa sem en teden hodila naokoli z mislijo v glavi, da nama je uspelo.
Kako pa je vse to vplivalo na vaše odnose s partnerjem? Midva sva drugače zelo usklajena in oba čutiva isto...upanje in potem žalost, ki sledi. Je pa res, da se moj mož nekako hitreje pobere... jaz pa danes hodim naokoli s podočnjaki do kolen in nenehnim brisanjem solz (prvi dan je pač najhuje). Saj je prav, da se pobere in me tako "vleče" s sabo. Se pa bojim, kaj takšen problem dolgoročno naredi zvezi... upam, da dva samo še zbliža (pri nama je zaenkrat tako).

Pred kratkim sem prebrala knjigo na to temo... Jaz sem se kar našla v njej, zato jo priporočam. Mogoče bo še kateri všeč: "Vanessa Bates; Noge gor, pa bo!"
Avtorica piše iz lastnih izkušenj... jaz sem se veliko naučila.

Kaličopka6, hvala za odgovor! Žal, imam danes poden od podna in nekih pozitivnih misli nisem sposobna sproducirati... Imam pa po prebranem občutek, da sta s tvojim partnerjem zelo povezana. Ves čas uporabljaš besedne zveze "skupaj", "midva", "najin svet"... Mislim, da je to nekaj pozitivnega, kar lahko mi potegnemo iz vsega tega slabega, kar se nam dogaja. Ko se dva povežeta na neki drugi ravni... drugim parom se vse zdi tako samoumevno. Prepričana sem, da je potrebna res globoka povezanost.. izkušnja, ki nas poveže!

(odgovor članu Kaličopka6)

Neposredna povezava do sporočila: 14

RE: Obupana
14.1.2013 15:57:20

Kaličopka6

Tudi jaz sem bila že neštetokrat v nebesih, ko mi je zamujala m. Ampak pri meni je tako, da sem imela zaradi bolezni zelo neredno m in sem se naučila verjeti, da mi test nosečnosti pokaže resnico in nisem več nič sanjarila, ko mi je podal odgovor. Ampak vem, da ste pa ženske z rednim ciklom zelo jezne, ko jo dobite. Jaz sem sedaj dobila m po več kot 200tih dneh in zato je zame vedno praznik, ko jo dobim. Nisem nič jezna ampak zelo zelo vesela, da je se je vsaj nekaj zgodilo. Upam, da bom imela zdaj cikel reden, saj sem zato šla tudi na operacijo. Naju je vse skupaj zelo povezalo. Posebej posegi, ki sem jih morala prestati. Zelo sem srečna, da ima moj dragi tako zaupanje in mi verjame, ko mu pojamram kaj se z mano dogaja. To mi je zelo veliko pomenilo, ko še nisem vedela kaj sploh je narobe z mojim telesom. Pri nama je trenutno tako, da me je končno prepričal (ker sama sebi težko verjamem :) ), da je zdaj z mano vse ok in da se zanositev zgodi sama od sebe. Vse kar moram storiti sem storila. Šla na operacije, pričela sem jesti vitamine za pripravo na zanositev, sem res v mirnem okolju. Telo naj bi torej imelo mir in postajalo primerno okolje za novo življenje. Mislim, da sem vsak dan bolj močna in da me nikoli več ne bo tako močno ganilo, če bo kdo od bližnjih povedal, da je v pričakovanju. Zame je bilo to prvič in vsaka šola je za nekaj dobra. :)

Palenka kaj pa je pri vama vzrok? Sta ga že odkrila? Vesela sem, da sta tudi vidva povezana, da vaju neuspeh vedno pelje naprej v nove boje. Še dobro, da so moški bolj optimistični in nam dajejo energijo za naprej, ko smo še na tleh. Iskren objem partnerja je najboljša tolažba.

Hvala za predlagano knjigo, bom jo poiskala. Paše prebrat kaj za dušo, prav imaš!

(odgovor članu palenka)

Neposredna povezava do sporočila: 15

RE: Obupana
14.1.2013 17:36:48

Anonimen

Če lahko še jaz se vam pridružim

za mano je 6 poiskuz IVF in glej ga + na testu KAAAAJ????

ampak kaj ko ta sreča ni trajala dolgo saj sem skoz nekaj krvavela in krvavela.. in na nuhalni,ki naj bi bil za par to najlepši pregled mi pravi vaš otrok nima več srčka

ni hujšega kot to

in seveda drug dan na čiščenje

Sedaj je moje telo in moje srce prazno. Kako naprej????

Nikoli ne bom razumela tega zakaj in zakaj 10000x na dan zakaj pride do tega?? zakaj jaz??? zakaj,vsaka ženska bi morala uživati v materinstvu ampak zakaj ne gre??
Tko da ponce jaz sem zvami

in spet na uačetku kako naprej in kam..... ne morem vrjet kako teška je pot do otroka????

(odgovor članu Kaličopka6)

Neposredna povezava do sporočila: 16

RE: Obupana
15.1.2013 12:20:27

Kaličopka6

Izrekam ti iskreno sožalje. Za tabo so res težki trenutki, grozne izkušnje. Nihče si ne zasluži takega trpljenja. Najmanj pa nekdo, ki si tako zelo želi otroka. Tudi meni ni vse jasno, zakaj se morajo take stvari dogajati tistim, ki si res prizadevajo, da bi jim uspelo... Težke so poti v tej borbi. Predstavljam si, kako se ti je ustavilo življenje na tej točki. Sedaj je le čas tisto kar potrebuješ, da se zopet napolniš z energijo, ki te bo gnala naprej. Tvoje trpljenje je neizmerno, vem... :(

Želim ti, da bi te sedaj obdajali razumevajoči ljudje, ki ti bodo pomagali iti naprej. Drži se, vzemi si čas.

<3

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 17

RE: Obupana
15.1.2013 20:43:13

mladika

Sem že napisala en post na to temo,pa se spet malo oglašam.Sej če bi jih napisala x-tisoč postov,vem da problemov,ki jih imamo ne bi rešila.Ampak vseeno,kakšna lepa beseda pa tut blagodejno vpliva na dušo.Punci(kaličopko6 in palenka) jst vaju razumem in vem kaj doživljata.Tut midva se že (pre)dolgo trudiva,ampak še nisva izgubila upanja.Moj problem je endometrioza (zelo zahrbtna bolezen),ki se mi vedno ponavlja. Leta 2011 sem bla že operirana zarad tega in verjetno bom letos spet,ampak jst se ne dam. Ni vrag,da enkrat ne bo uspelo.Jst vem,da to kar se nama dogaja naju povezuje in krepi.Vem huda preizkušnja je,samo kaj ko jih ne moremo izbirat.
Anonimna,ne predstavljam si že kaj sta mogla it,ti pa pošiljam kup

.Tudi jaz sem doživela lani julija ss,sam se je zgodilo zelo zgodi,ko se na UZ-ju še niti nič ni videlo.
Kaličopko6,kakšne težave pa imaš ti,če smem prašat?

_____________________________

Mi še zmeram upamo!!!:)

(odgovor članu Kaličopka6)

Neposredna povezava do sporočila: 18

RE: Obupana
15.1.2013 20:44:05

mladika

.Tudi jaz sem doživela lani julija ss,sam se je zgodilo zelo zgodi,ko se na UZ-ju še niti nič ni videlo.
Kaličopko6,kakšne težave pa imaš ti,če smem prašat?

< Sporočilo je popravil mladika -- 15.1.2013 20:45:05 >

_____________________________

Mi še zmeram upamo!!!:)

(odgovor članu Kaličopka6)

Neposredna povezava do sporočila: 19

RE: Obupana
16.1.2013 10:30:27

Kaličopka6

Zdravo mladika! Jaz sem bila decembra operirana zaradi pregrade in pcos. Tako da je zdaj prvi mesec po op, ko lahko spet poskusiva :). Ma saj tudi jaz vem, da jamranje na forumu ne reši prav ničesar. Samo je fajn malo poklepetati s puncami, ki imate podobne situacije, ker jih okoli sebe nimam prav veliko. Tudi midva se ne dava kar tako in mislim, da je to edino prav, če hočeš kaj doseči. Lepo si to povedala, tega se ne izbrati!

Anonimna, upam da ti je vsak dan vsaj malo bolje...

Lp

(odgovor članu mladika)

Neposredna povezava do sporočila: 20

RE: Obupana
16.1.2013 12:27:37

mladika

Ojla!!
Ja tut pri tebi ni nič fajn tole,kar imaš,ampak verjemi da zdaj pa bo uspelo ko so te pošimali

Jamranje nav res nič rešilo,deluje pa blagodejno na dušo,ko svoje breme deliš z drugimi,pa čeprav nepoznanimi ljudmi še posebej če te ti ljudje razumejo

_____________________________

Mi še zmeram upamo!!!:)

(odgovor članu Kaličopka6)

Neposredna povezava do sporočila: 21

RE: Obupana
16.1.2013 12:49:32

RAKICA1

Ojla no pa še jaz bi nekaj na to temo napisala pa če prav nisam imela teh problemu ,samo sem imela prijateljico ,ki ni mogla zanositi kot pa samo umetno. Poskušala je kar enih 5X pa skoz je bilo kaj narobi ali otrok ni bil v maternici ali ni imel srčka,..... Tako ,da se je vedno stem obremenjevala in tudi zraven se je obremenjevala z službo ,ko pa nas je enkrat poslušala in rečeno službo vrgla na stran in vse probleme in je nehala razmišljati o slabih problemih so se semenčica lepo prijela in je ostala noseča ter rodila zdravo punčo. Tako ,da punce ne razmišljat samo o slabih stvareh kdaj bo pa si to toliko želeti ,da pa bo ta mesec pustite to na stran in boste videle ,da pa bo potem hitreje prišlo ,do zanositve. Zato glavo pokonci in začnite pozitivno razmišlat

in verjamem ,da boste hitro vse pestvale

Zaupaš pa se lahko komu ,ker to ni nič narobi samo lažje bo tebi tako, da kar glavo pokonci in ne obupat saj bo verjemi ,da bo

ko boš najmanj pričakovala

(odgovor članu mladika)

Neposredna povezava do sporočila: 22

RE: Obupana
18.1.2013 22:24:07

Poka

Pri naju zdaj teče ne vem več, tam ene 3. ali 4. leto in bi se morala že naročit za IVF, ampak nobenemu ne diši... Imam precej drugega dela in se mi zdi, da če se bom s tem obremenjevala, da ne bo šlo. Pa mmislim, da moram zamenjat službo, ker se ne vidim v tem kar trenutno delam.

Tudi meni ena kolegica pravi, da je vse v glavi in jaz tega ne morem poslušat, ker je to taka bedarija - ne vam v čem je problem, če se pa sploh s tem ne obremenjujem in se niti nočem. Poleg tega, kako naj bo v glavi, če imam pa medicinsko gledano cel kup problemov, kako naj potem moji možgani v glavi prepričajo semenčico, da poride točno ta prava točno pravi trenutek tja kot je treba...

_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

(odgovor članu RAKICA1)

Neposredna povezava do sporočila: 23

RE: Obupana
21.1.2013 7:55:18

Night

Seveda ni vse v glavi. To govorijo taki, ki se jim je prijelo takoj. Ker oni so bili takrat sproščeni. Jaz sem bila tudi sproščena prve tri mesece, potem pa postajaš nestrpen, živčen in se sprašuješ, če je kaj narobe. Jaz sem se v zadnjem času kar malo distancirala od teh forumov, ker se mi zdi, da preveč mislim na to, če jih vsak dan berem. Mogoče nekaj časa pomaga, ko deliš z nekom svoje občutke, ampak sčasoma sem ugotovila, da mi to vzame čisto preveč časa in da postajam obsedena.

Jaz zaenkrat čakam na pregled pri svoji ginekologinji, da vidimo, če se mi ni slučajno ponovila endometrioza. Če me bo napotila v neplodnostno, ne vem, kaj bom naredila. Ne vem, če bi bila sposobna iti skozi to. Bojim se, da se bo moje življenje potem vrtelo samo okrog tega. Tudi nočem nobene kemije, hormonov, ker sem jih v življenju pojedla že čisto preveč. Zaenkrat hočem še nekaj časa normalno živeti. Je pa hudo, ko si nekaj želiš, pa dolgo čakaš. Ampak ali ni vedno v življenju treba nekaj truda, da prideš do cilja? Nič se ne zgodi čez noč (no, nekaterim uspe, ampak so bolj redki).

Poskusite čim bolj neobremenjeno živeti. Ker to sekiranje ne prinaša nič dobrega. Pa srečno vsem.

(odgovor članu Poka)

Neposredna povezava do sporočila: 24

RE: Obupana
21.1.2013 21:41:30

Kaličopka6

Mladika, verjamem, da so me dobro poštimali in da imam zdaj večje možnosti, da zanosim. Hvala ti za lepe besede, tudi ti ne izgubi upanja, čutim, da si prava borka in poplačalo se ti bo!

Poka res je težko razumet zakaj se to dogaja.

Night, ne se bat vsega tega. Kar se mora, se mora in je potem spet nekaj časa dobro in imaš lepše življenje. Jaz bi šla še enkrat na operacije, če bo potrebno. Tablete so pa res večja muka, ker imajo vse te stranske učinke. Tud jz si ne želim tablet, ampak če ne bo šlo bom pač mogla na tablete za ovulacijo. Vse bom nardila, da nama uspe, ker je želja res velika!

(odgovor članu Night)

Neposredna povezava do sporočila: 25