Nasy
|
Saj ne vem, kje naj začnem..vem, da ste nekatere še v mnogo hujši situaciji..pa vendar..moram se zjokat:((
Gre pa za mojo življensko štorijo s starši..od nekdaj so teževe..že od mojega otroštva..starša se nikdar nista kdovekako razumela, poročila sta se pa zato, ker je bila mama noseča..pa v tisih časih je bila sramota kaj takega, otrok, pa neporočena, pa še v krščanski družini. Nekako sta gurala skozi,čeprav je bilo že večkrat govora o ločitvi, tega nista storila.Ponavadi sem čutila posledice prepirov in nejevolje na lastni koži, ko sem jih zaradi brezvezne stvari, kot je na primer ostanek kosila na krožniku, dobila s pasom, kuhalnico ali šibo, kar je pač bilo pri roki.Bila sem najbolj lena, umazana in neumna deklica-po njunih besedah..drugače pa sem bila pridna v šoli, vsi so me imeli radi in me hvalili. Nisem povedala nikomur,kako je doma ker sem mislila, da je povsod tako. Ko sem odraščala, nisem smela vodit sošolk in prijateljic domov, rekoč, da imamo staro bajto, da pri nas ne bo nihče vohal in gledal, kako imamo...vsa leta sem poslušala prepire in spet razna pobotanja..ponavadi se je oče potegnil zame..zato pa potem z mamo nista govorila..zame je bilo tako lažje, sem jih vsaj manjkrat dobila. Očeta sem imela vedno raje, od njega ponavadi nisem kasirala. Včasih mi je kaj kupil, me kam peljal..pa je bil ogenj v strehi...
Med počitnicami sem poleti večkrat šla k stari mami na štajersko, kjer sem pomagala na kmetiji, seveda pod strogim nadzorom. Bog ne daj, da bi imela kake stike s kakim fantom...Začela sem se zavedati, da ni povsod tako..izvedela sem tudi, da imam polsestro..oče je bil že poročen nekoč..to me je zelo prizadelo..a sem se sprijaznila in mislila, da bom to deklico spoznala, kar pa se do danes še ni zgodilo.
Po končani osnovni šoli sem se odločila za šolanje stran od doma...priložnost za rešitev. Prvič v življenju se je mama potegnila zame, ko je oče želel, da grem na drugo šolo, kot sem si želela jaz. Mama je bila za spremembo všeč moja izbira. Ko sem odhajala v dijaški dom, mi je bilo lepo povedano, če ne bo šlo, si čez en mesec doma in boš šla obrezovat trte in sadovnjake v kmečko zadrugo...čez leta sem izvedela, da je bilo rečeno, da se bom itak >zgonila< in ne bom niti prvega letnika zaključila..naj povem, da sem bila v osnovni šoli do osmega razreda odlična nekaj let in prav dobra, le osmi sem bila dobra po uspehu.
Oče je iz takrat solidne firme šel in odprl privat, kot s.p., kar je sicer šlo nekaj časa..a ne dolgo.Od takrat je šlo samo še navzdol, kar se financ tiče. Komaj smo shajali, za štipendijo oče ni hotel niti slišati, da bi vložili prošnjo, saj je bil on vendar privatnik...Na koncu mi je prijateljica pomagala, da sem zbrala vse potrebne papirje in oddala prošnjo. Seveda sem dobila štipendijo in tako bila malce manj odvisna od njih.
V zadnjem letniku pa se je zgodil čudež, na katerega nisem niti bila pripravljena...mama je bila noseča...komaj sem pričakovala sestrico, ki sem si jo želela vse življenje. Seveda so mi vsi govorili, da zdaj sem ljubosumna in ne bom več edinka...nikoli nisem bila, vsaj ne v tem smislu, da bi vse dobila.Presrečna sem bila, čeprav se odnosi doma niso veliko izboljšali, oče pa je bil finančno že čista nula.
Po šoli sem se odločila, da končam s šolanjem in da začnem s pripravništvom na firmi, kjer sem nekoč med šolanjem tudi delala prakso. Bilo pa je to v domačem kraju. In tako sem bila eno leto zaposlena tam in bivala doma. Vsak dan sem kupila kruh, mleko in kar je bilo potrebno.Po nočni službi sem pazila sestrico, ko je mama prišla iz službe, pa sem šla spat, če sem šla lahko in če je bilo kaj miru. Kupila sem zamrzovalno omaro, ker so me prosili, da sem vzela na obroke, pa da mi bo vse vrnjeno..pa ja...kupila sem video..avto sem si kupila, da sem lahko hodila v službo..bila sem srečna, da sem lahko ob sestrici.A bila sem naveličana službe ponoči in ljudi okoli sebe, da ne omenjam sodelavca, ki si je hotel preveč dovoliti, šef pa ni trzal na moje besede. Doma nisem upala povedati kaj takega, saj bi potem bilo takoj rečeno, da sem se gotovo nastavljala in iskala kaj od njega..
Potem pa sem se odločila, da grem na študij spet stran od doma...težave...nihče ni govoril z mano..dobila sem štipendijo, doma nisem bila zaželena...bila sem najbolj neumno bitje na tem planetu, zato sem baje tudi šla v šolo. Nikoli nisem dobila doma denarja, tudi, ko je bil doma nabit hladilnik..sestrica je rasla, imeli sva se vsak dan raje..za njo bi naredila vse. Spoznala sem fanta, pa so mi prebrskali vse moje stvari, našli njegov naslov in mi zagrozili, naj neham z njim, ker ima priimek na -ić. Nekako sem uspela uskladiti to, da sva bila skupaj med tednom...zveza ni mogla trajati, nisem si ga upala domov peljat, on pa tudi ni imel idealnih lastnosti. No, nekako sem se prebijala z delom, štipendijo, nihče me nikdar ni vprašal, kako je v šoli, le pripombe, da kdo ve, kje so gonim...Potem sem začela z novo vezo, kjer so spet posegli vmes, čeprav je bilo vse lepo in prav, ko sva bila doma. Že prvi dan, ko sva šla skupaj na morje, sta klical k njemu domov in natvezila vse mogoče..očeta sta se poznala že od prej.Ko je bil fant pri meni, sta bila sladka in prijazna, ko je šel, pa sta šinfala in govorila za hrbtom vse mogoče. Nekoč mu je bilo rečeno, da kaj še dela z mano, da jaz lahko spim vsak dan z drugim, da on ne bo vedel...on pa ju je zabil, da on tudi lahko spi vsak dan z drugo, če bi hotel.. Po 4-ih letih sva končala, saj je bilo preveč težav z alkoholom pri njemu samem.Vmes je moj oče imel prometno nesrečo, tako da je bilo konec z vsakršno koli možnostjo zaslužka, čeprav ima poškodovalno samo koleno.
Lani se je mama že odločala za ločitev. Potem se je na vsem lepem premislila, spet sem bila jaz na udaru in kriva vsakega nesporazuma doma. Edino, kar me je vleklo domov, je sestra, ki mi pomeni neopisno..
Nato sem spoznala čudovitega moškega, ki je moj bodoči mož. Naši so bili zdaj 2 leti kot cukrčki...prav neverjetno...mama me je klicala po 2x,3x na teden,sestra je prišla na počitnice k nama. Mislila sem, da bo končno moje življenje urejeno. Pa sva povedala, da se poročiva..brez pompa, žlahte, samo midva, priči,najini družinski člani...joj, prejoj..hudooo..naši so se najprej strinjali, še celo veseli so bili take ideje. Nato pa so začeli za najinima hrbtoma spletkariti..organizirala sva spoznavni žur za starše, kjer sta si moj oče in njegova mama izmenjala telefonski.
Čez čas je moja mama slišala, kako sta se nekega dne dogovarjala, koliko ljudi bi bilo z naše in njegove strani.Zaprosila me je, da tega, da mi je povedala, ne povem očetu, ker ne ve, da je slišla. Hitro sva šla v akcijo, moj dragi je takoj povedal mami, naj neha spletkariti, da iz tega ne bo nič, ker nimava denarja..če pa hočejo, naj si sami naredijo žur in ga tudi plačajo! Da bi bilo še bolj zapleteno, je njegova mama klicala spet našega in mu povedala, da midva veva za načrte, da sva cel halo naredila...
Včeraj sem bila doma..dopoldan me je mama klicala in se spet zjokala skoraj po telefonu, da kako je sama za vse, naš ima neke mutne posle, nič ne dela, samo spi in leži pred televizorjem. Ko sem prišla domov, pa...skoraj me je kap...bila sta v moji sobi...mama je sesala po tleh (to se ni zgodilo še nikoli, niti sesalca ni znala vklopit, ker sem vedno jaz sesala),vse pohištvo je bilo premaknjeno..rekla sem, dober dan, ste pridni..mama, ko da me ne vidi, oče pa..o, dan..je tako bolje postavljeno, a ne..jaz pa..ne, nikakor..potem sta se obnašala, kot, da ne bi, zato sem rekla, grem..Oče je rekel samo, ja, pe pojdi, kaj ti čem..Sestrica je na morju preko RK, je ni bilo doma na srečo.
V meni je jok, jeza, razočaranje..meša se toliko občutkov..če nebi bilo kolegice in mojega dragega zraven sinoči..ne vem...tolikokrat sem že pomislila na to, da končam to bedo...naj se naslajajo nad mojim truplom..naj se končno veselijo..a ne morem storiti tega, ko se spomnem objokanega obraza sestrice, ki joka vedno, ko greva narazen..čeprav..pozabila bi..naš
|
Natisni
