|
RE: Obnašanje 1,5 letnice? 14.12.2006 9:55:22
|
|
|
|
bobek05
|
pika, še predobro razumem o čem govoriš, ker imamo mi tudi doma enega trmastega 18-mesečnika Se mi zdi, da je vedno bolj trmast, ni pa še prišel do tiste faze, ko bi se mi metal na tla ali celo z glavo butal po tleh (kot sem to počela jaz, ko sem bila majhna)... Vidiš, jaz se namreč na vse to mentalno PRIPRAVLJAM, ker je to spet ena faza, ki jo bolj ali manj da vsak otrok skozi (pri nekaterih se pojavlja v bolj blagi obliki, pri drugih pa straši skoraj ponorijo ).. O tem se že kar nekaj prebrala in baje, da otrok zdaj - ko že nekaj razume - počasi prehaja v fazo samostojnosti, ko se želi uveljavljat, testira kje so meje in koliko jih je možno raztegnit... Kot si sama ugotovila, jih je pri babicah in dedkih možno kar precej raztegnit (ne se sekirat, pri nas je isto), pri mamici in atiju pa seveda veliko manj... Babice in dedki so zato, da vnučke razvajajo, starši pa smo zato, da jih vzgajamo. Naj te ne skbi, da bodo stari starši otroka razvadili, ker otrok DOBRO VE, koliko sme pri babici in koliko pri mami. Verjemi, da nas imajo dobro naštudirane. Anej se kak dan tudi že za vsako malenkost razburja. Ravno danes zjutraj sem ga poslušala (ko ga je ati rihtal za vrtec) - se je tak drl, kot da bi mu nekdo kožo odiral, pa mu ni nič manjkalo... Nekaj je hotel dosečt, pa mu ni gratalo. Tudi meni se je že nekajkrat zgodilo, da ko mu npr. v kopalnici nisem hotela dat zobne paste (za odrasle), da se je vrgel na tla in se "kao tulil" (saj itak ni bilo nobenih solz), pa sem ga kar pustila tam in šla iz kopalnice. Trajalo je vsega skupaj 5 sekund, da je pridirkal za mano in se obnašal kot da se ni nič zgodilo. Seveda imamo tudi mi borbe pri previjanju, hranjenju, čiščenju obraza, noska, oblačenju... ampak kot ti, ga tudi jaz probam z nečim zamotit. Najlažje ga je s kakšno knjigico ali risanko (ampak risanko gleda le tistih 5 minutk, ko ga npr. previjam ali ko mu čistim noska), ker takrat pa je res pri miru. Iz tega razloga sem ga začela tudi previjat v dnevni in ne več v njegovi sobici. Na previjalni vedno ponori in mi je brezveze se z njim borit tam, če se mi pa ni treba v dnevni, kjer v miru leži na kavču in npr. gleda knjigico/risanko. No, pri nas je tudi ta problem, da je že toliko velik, da mu noge že kar fajn visijo dol s previjalne, pa mu mogoče že to gre na jetra... Skratka, ne izgubit volje. Verjemi, da bo še huje, ampak veliko mamic mi je zatrdilo, da tudi to obdobje mine slej ko prej (mislim, da tam nekje do 3 ali 3,5 l). Saj vem, da se sliši dolgo, ampak jaz probam na vse skupaj gledat iz njegovega stališča. Zdaj šele prav spoznava svet okoli sebe, samega sebe, odnose med ljudmi, določena pravila... vse mu je zanimivo (tisto, kar mu prepovemo, še bolj) in vse kar ga omejuje, ga jezi. Drži se in uživaj v še enem čudovitem obdobju tvojega sončka
< Sporočilo je popravil bobek05 -- 14.12.2006 10:00:57 >
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|
|
|