Perunika
|
Pri nas se je zgodilo pa nekaj vmes od tega, kar sprašuješ. Ni vedno črno-belo. Mož je poleti nesel k sovaščanu popravit motorno žago in vzel našega škrata s seboj, ker je mali nor na orodje, bagre... ta možakar ima vnuka, ki se je ravno takrat igral zunaj in takoj sta se z našim fantom ujela in začela igrat, mož je potem kar podaljšal ta "poslovni" obisk in mi potem navdušen opisoval, kako sta se fanta zaštekala. Sama sem od cele družine poznala samo tega gospoda, njegove hčere, ki je fantkova mama pa ne. Ko pa je naneslo, da sva se nekoč srečali in so naju predstavili, sem ji omenila zadevo in jo povabila skupaj z njenim sinom, naj prideta k nam na popoldanski obisk, da se bosta tamaladva lahko igrala. V vasi ni ravno veliko otrok iste starosti (samo nekaj dni sta narazen) in povrh vsega sta se krasno ujela. Izgledala mi je navdušena in obljubila, da prideta kaj naokoli, vendar ju do danes ni bilo. Naš fant je novega prijatelja sicer še večkrat omenil in ne vem več točno, kaj sem mu takrat rekla. Bilo mi je sicer žal, da nista prišla, najbrž že imajo razlog,da ju ni bilo. No, če ne prej, se bosta fanta večkrat videla potem ko bosta hodila v našo podružnično šolo in bosta sošolca. Mož mi je večkrat rekel, naj grem sama s tamalim tja pogledat ampak (on namreč dobro pozna familijo, ker so njegovi doma iz te vasi, jaz sem se sem priselila) mi ni bilo, da bi kam hodila, če me nihče ni povabil. Grem do najbližjih sosedov, kjer pa so otroci že večji. Čeprav se sosedova punca zdaj že igra z našim, ko je malo večji. Prej ji ni bil zanimiv, kar je razumljivo, ker je med njima pet let razlike. Res bi mi bilo v redu, da bi imel naš fant poleg kolegov iz vrtca še kakšnega prijatelja za družbo popoldne tuintam. Mogoče bo potem boljše, ko bo večji. Ali če bo dobil sestrico ali bratca. Čeprav urica že tiktaka...
|