mamuška
|
NAs tole čaka letos (konec dec bo 5), naš mulc nariše krog, trikotnik, kvadrat, črto - pa saj to že pri 3 letih zahtevajo na tistem trapstem Denverju. Ampak to je bolj ali manj vse, kar nariše. On NE riše!!! Pika amen, konc. Mene to blazno skrbi, ker sicer tekoče bere, na tastaturo piše po nareku ko kak 7-8 letnik (oz. hitreje, smo ugotovili čez vikend ) na roke se pa komaj podpiše, ker je roka "trda". ZAdnji mesec nekaj škraba s flomastri po papirju, da bi narisal človeka - malo morgen, še pobarva ga z VELIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKO muko, 90% gre čez črto. Jaz sem zaradi tega sama težila, pa je pediater, ki sina sicer dobro pozna, samo zamahnil z roko in mi lepo povedal, naj ne utrujam, da ga to pač ne zanima in da so otroci, ki pač NE rišejo - amen. Dokler ve, kako deluje podzemna železnica, kako se dela električni tok , dokler pozna 80% svetovnih zastav in držav (jaz jih pol še izgovort ne znam ), dokler račua do 10 na + in - - do takrat naj mu dam ljubi mir. Pa tdui pri nas še iščemo R, so vsi R-ji še J-ji, ampak to ga ne moti, da ne bi znal in recitiral celih knjig (Maček, Muri, Zlata ladja, Enci benci 1 in 2...) na pamet. Ja, se ukvarjam z njim, vmes, ko kuham, pospravljam in delam vse drugo, kar je pač treba. Odgovarjam ne njegova neizčrpna vprašanja in priznam, da že zdaj hodim v leksikone gledat, da mu odgovorim pravilno, samo starosti prilagojeno. Do danes pa nisem 5 min z njim sedela za mizo z namenom "zdaj se bova pa učila!" Prisežem, da ne! Kar se je naučil, se je skozi igro, nekje vmes, tudi črk. Edino, kar sem mu pokazala, je bilo, kako 2 črki povežeš skupaj, ker je težil 100 na uro vsem pospisku. Čez par dni ga zalotim, kako na WC-ju - bere!! Mene mnenje nega psihologa, ki bo otroka videl 5 minut, milo rečeno dol visi. A bo otrok imel tistih 5 min dobrih ali slabih, samo Ciganka ve. V svojih slabih 5 minutah bo moj fant dobil nalepko "trmast, hiperaktiven", v svojih dobrih ga bodo obkladali " z nadpovprečno inteligenten" ipd. Jaz, ki sem z njim 24 ur na dan, pa vem, da je resnica nekje vmes. Da je hudo brihtna buča, ki pa je tudi zelo zahtevna buča, ki zna biti zelo trmast in včasih nadležno "pameten" in ne popusti, ko bi že davno moral. Ampak če bo to katerikoli xxx-log ugotovil v tistih 5 minutah, se mu jaz klanjam izpod popka, z nosčeničkim trebuhom vred. Ti deklico poznaš. Če pri 5 letih še menja barve in nepopolno izgovarja, potem nekaj dodatne pomoči ne bo odveč. Veš, nobena sramota ni priznat, da rabiš pomoč, sramota je skrivat in ponujeno pomoč zavračat! Včasih otroku pomaga že samo druga oseba, drugačen pristop. Sin je bil 16 mes reden gost RA in tudi danes, ko opazim določene vzrce, me ni čisto nič sram it nazaj do terapevtke in vprašat, kako se lotit, da pomagam. Noben ni popoln in biti na koncu s svojim znanjem, močmi, sposobnostmi ni nobena sramota. Sramota pa je, če tega ne priznaš in pomoči ne iščeš oz. ne sprejmeš. Pa tudi 2 otroka si nista enaka!!! Pa zato eden ni slabši od drugega, sta samo različna. Pogumno in verjemi v svojo punčko, pa bo!
|