Anonimen
|
Bradavice- kako se jih znebimo Bradavice so majhne kožne rašče, ki jih povzroča humani papiloma virus. Pojavijo se lahko pri vsaki starosti; najpogostejše so pri otrocih in najredkejše pri starejših ljudeh. Zlahka se prenašajo z enega območja kože na drugo, vendar se večinoma ne prenašajo z medosebnim stikom. Velikost in videz bradavice sta odvisna od virusa, ki jo je povzročil, a tudi od njene lege. Bradavice najpogosteje nastanejo na prstih rok, redkeje se pojavijo na podplatih in drugih predelih. Včasih so v večjih skupinah, zlasti tam, kjer se koža hitreje in pogosteje poškoduje (praske, ureznine …). Z neposrednim kožnim stikom se lahko okužimo v bazenih, športnih dvoranah in telovadnicah, otroci pa pridejo v stik z virusom tudi v vrtcu, igralnicah ali pri druženju z vrstniki. Obdobje od okužbe do nastanka bradavic traja od dva do štiri mesece, lahko je tudi daljše. Navadno so bradavice nenevarne in ne bolijo, to pa ne velja, če pritiskajo ob živec; takrat so lahko celo zelo boleče. Navadne bradavice prej ali slej dobi skoraj vsak človek. Te bradavice so čvrste in s hrapavo površino, okrogle ali nepravilne oblike, sivkaste, rumene ali rjave barve in v premeru merijo manj kot centimeter. Pojavijo se na predelih, ki se pogosto poškodujejo: na prstih na rokah, zlasti v bližini nohtov, kolenih, obrazu in lasišču. Bradavice na podplatih so zaradi pritiska med hojo sploščene in jih obdaja zadebeljena koža, lahko so tudi izredno občutljive in boleče. Filiformne bradavice so daljše, tanjše in manjše; navadno se pojavijo na vekah, obrazu, vratu ali ustnicah. Ploščate so pogostejše pri otrocih in mladih ljudeh, pojavljajo se v skupinah kot gladke, rumeno-rjave izbokline, najpogosteje na obrazu. Rade se ponovijo Bradavice pogosto izginejo brez zdravljenja, nekatere ostajajo na koži dolga leta, druge izginejo in se pozneje spet pojavijo. Žal ni možno predvideti, v katerih primerih in kdaj bodo bradavice izginile. Večina navadnih bradavic brez zdravljenja izgine v dveh letih. Ne glede na način zdravljenja se bradavica v približno tretjini primerov ponovi. Še posebno trdovratne so bradavice ob nohtih in na podplatih. Boj proti bradavicam Zdravljenje bradavic je odvisno od njihove lege, vrste in izrazitosti, a tudi od tega, kako dolgo so že na koži. O metodi odstranjevanja se je koristno posvetovati z dermatologom, ki spremembe pregleda in vam tudi pomaga pri odločitvi o zdravljenju. Proti bradavicam se lahko borimo na več načinov: · Če ne povzročajo posebnih težav, lahko čakamo, da izginejo same od sebe − toda žal nemalokrat dočakamo le širjenje v okolico. · Z nekaterimi sredstvi, ki vsebujejo salicilno kislino, mlečno kislino, ureo, jodovo tinkturo, ali kolodij, lahko bradavice sami zmehčate in zmanjšate. Pripravki so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Vsakodnevno nanašanje raztopine ali obliža olajša luščenje, zato bradavica hitreje izgine. · Ko sredstva, s katerimi ste sami poskušali odstraniti bradavico, ne pomagajo več, obiščite zdravnika, ki vam bo bradavico odstranil drugače. · Kiretaža je postopek, pri katerem z ostro žličko odstranijo poroženeli del bradavice, z njim pa navadno ni možno odstraniti celotne rašče. · Najpogostejša oblika zdravljenja je zamrzovanje s tekočim dušikom (ohlajenim na - 196,5 oC). Postopek je razmeroma boleč, zlasti če gre za bradavico ob nohtu in na podplatu. Na mestu zamrznitve nastane mehur, ki se po nekaj dneh odlušči. Dobra stran tega posega je, da ne pusti trajnih posledic, zlasti ne brazgotin. Slabost postopka je v tem, da ga je običajno treba ponavljati na dva do tri tedne, dokler bradavica ne izgine v celoti. Lahko se tudi zgodi, da se na robovih zamrznjenega žarišča čez čas pojavijo nove bradavice. · Z elektrodisekacijo bradavice odstranjujejo ob pomoči elektrode oziroma z električnim tokom. Poseg je boleč in največkrat zahteva lokalno anestezijo. Po posegu na mestu bradavice ostane vidna krasta in pozneje brazgotina (zlasti če je poseg obsežen). · Bradavice lahko odstranijo tudi z laserjem, kar je običajno boleče. · Kirurški poseg pride v poštev pri posamičnih trdovratnih bradavicah. Takšen poseg pusti brazgotino, navadno pa ga odsvetujejo pri otrocih. NP Želite vedeti več? Naročite se na revijo Viva. Izpolnite naročilnico! Bradavice lahko zdravimo na več načinov: * Če ne povzročajo posebnih težav, lahko čakamo, da bodo spontano izginile, vendar nemalokrat dočakamo le širjenje v okolico. * Z nekaterimi sredstvi, ki jim pravimo keratolitiki (salicilna kislina, urea, kolodij) bradavičke zmehčamo in zmanjšamo. * Postopek, pri katerem z ostro žličko odstranimo oroženelo bradavico, imenujemo kiretaža. S kiretažo običajno ni mogoče odstraniti celotne rašče. * Najbolj ustaljeno je zamrzovanje s tekočim dušikom, ohlajenim na -196,5 oC). Postopek je precej boleč, zlasti če gre za bradavice ob nohtih in na podplatih. Na mestu zamrznitve nastane mehur, ki se po nekaj dneh odlušči. Dobra stran tovrstnega posega je, da za tako rekoč ne pusti trajnih posledic, zlasti ne brazgotin. Običajno je treba postopek ponavljati vsake tri tedne, dokler se bradavica povsem ne odstrani. Lahko se zgodi, da se na robovih zamrznjenega žarišča čez čas pojavijo nove bradavice. * Elektrodisekacija - bradavice odstranimo ob pomoči elektrode. Poseg je boleč in največkrat zahteva lokalno anestezijo. Po posegu je vidna krasta, pozneje nežna brazgotina (zlasti kadar je poseg obsežen). * Kirurški poseg - pri otrocih ga ne uporabljamo, ker obstaja velika verjetnost, da bodo bradavičke izginile spontano. V poštev pride za posamične trdovratne bradavice. Takšen poseg za pusti brazgotino. * Poseg z laserjem - CO2 ali z nekaterimi vaskularnimi laserji. Tudi takšen poseg ni neboleč. * V zadnjem obdobju so v tujini registrirali zdravilo imiquimod, ki spodbuja lokalni imunski sistem in s tem omogoča odpravljanje bradavic. Za zdaj je v uporabi le za genitalne bradavice, raziskovalci pa poročajo tudi o uspešnem zdravljenju navadnih bradavic. * V strokovni literaturi se pojavljajo tudi prispevki, ki opisujejo nekatere druge metode uspešnega zdravljenja bradavic, vendar jih za zdaj še ne uporabljajo rutinsko. Svetujem, da se o tem, kaj je najprimernejše za vašega sina, pogovorite z dermatologom, ki bo spremembe tudi pregledal in vam pri odločitvi tudi pomagal. Prav gotovo tako, da bo za otroka in ob tem tudi za vas travma čim manjša. Lep pozdrav, mag. Metka Adamič, dr. med.
< Sporočilo je popravil neva6 -- 2.3.2009 9:16:06 >
|