timoteja
|
Dobro jutro vsem. Oglašam se po še eni neprespani noči ker....Naša bejbika spi do svojega 10.meseca v svoji sobici, vseskozi pa v kinderpetu, vse to brez nekih večjih težav, če so že bile(npr.nočno zbujanje ali kaj takega),so minile brez večjih težav.Potem se je pa situacija spremenila, spomladi smo se navadili, da je začela ponoči hoditi spat k nama v spalnico, okrog 5 h zjutraj. Potem se je to spremenilo,vsako noč je spala pri nama, ura se je premikala od 5 proti četrti, tretji , drugi...Dokler ni prišlo tako daleč, da se sedaj ) gremo ob 8h spat v kinderpet, mi zraven nje, pa pravljico pa tak in počakamo da zaspi, šele potem odiodemo iz sobice), pol se pa že ob kakšpnih desetih-enajstih zbudi, noče več spat v svoji postelji, tudi če jo dam v spalnico, moraš biti skoz zraven, pbognedaj da bi šel lulat, ker se ponavadi ob prvem filingu, da me ni zraven, zbudi in je jok. Meni pa enostavno časovno ne znese, da bi hodla spat ob devetih zvečer, ko je toliko stvari še za postorit, poleg tudi rabiva tudi s partnerejm "Quality time".Ž tri nočise trudimo ji dopovedati da vsak pnoči spi v svoji postelji, čez dan pa smo skupaj, ampak nič in jst tri četrt noči presedim ali preležim v njeni sobi na tleh. Kako dalje? Please, nasveti, ker dvomim: ali popustiti in se prilagoditi njenim zahtevam ter željam, ali vztrajati, in o tega odvaditi. da bomo končno spali zopet kot ljudje in se zjutraj prebudili spočiti ter polni energije. Hvala in lep dan vsem, pa velik sončka in lubčkov našim otročkom.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ker pa ima še manjšo sestrico in ona včasih spi zraven naju in ni "plostola" jo lepo spremljam v sobico, pobožam in zaspi nazaj 
. 
