Anonimen
|
no, pa še jaz....
tudi pri nas (tako kot pri večini ) se obvezno zgodi, da so baterije digitalca prazne ali pa kartica polna. ob krstu naše drugorojenke, pa sem si rekla, da se pa nam to enostavno na tako pomemben dogodek ne sme zgoditi. in res sem poskrbela za to, da so bile baterije polne, tudi rezervne so bile pripravljene - za vsak slučaj. sem bila prav ponosna sama na sebe, da sem tako mislila na "vse". vsi smo se zbrali in šli v cerkev in v tistem trenutku jaz potisnem digitalca mojemu očetu v roke in ga prosim, naj slika. no, mi smo bili potem vsi zaposleni s ta malo, ki je začela že malo jokcat, pa pogovor z duhovnikom in tako se je obred začel. jaz gledam mojega očeta, kako zgubljen gleda nas in digitalca. hja, in si seveda ni vedel kaj začeti z njim, ker ga je prvič v življenju imel v rokah in sploh ni vedel, kako deluje. vidla sem samo še njegov obupan pogled. no, hvala bogu je imela moja sestra svojega digitalca s sabo in je veselo slikala celoten obred, pa še kamero smo imeli, tako da sem si potem oddahnila. ampak ko sem pozneje vidla te njene slike, me je tudi skoraj kap, vse so bile temne, razmigane in na vseh imamo rdeče oči kot angora zajčki . no, sem si mislila, vsaj posnetek na kameri je OK. in je res bil, vse do naslednjega dne, ko smo imeli še en piknik, ker je ostalo še ogromno mesa za raženj. kamero smo seveda pustili pri naših, kjer je bil piknik. in moja sestra je bila radovedna, in je gledala posnetek. ker ga ni pogledala do konca, ga je pustila na sredini, tam pač kjer je nehala gledati. in moj brat pozneje vzame veselo kamero v roke in začne snemat dogajanje na tem pikniku. tako da je tudi posnetek krsta uničen, malo je posnetka prejšnjega dne, potem spet malo posnetka tega piknika vmes, potem pa spet krsta s prejšnjega dne.
tako da je res bil ta krst ena živa polomija - glede slik in posnetka mislim - ker drugače pa smo se imeli super
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
v glavnem popadki so trajali... in trajali... koncno gremo proti koncu, mož pograbi fotoaparat in začne vneto slikati. najprej moj ¨,,srečni ,, obraz med popadki, potem še mene v spalni srajici, potem je zraven ujel še babco ki je stala ob strani postelje.... vedno bolj proti mojim nogam... ;;jooj kaj pa ti še misliš slikati?? kako gre dojenček ven??!! PA DEJ ŽE NEHEJ SLIKAT!!! ufff treba bo potiskat.... hvala bogu da je filma zmankal 
Moj je med porodom, ko je glavica že ven gledala, istočasno držal mene za roko in z drugo roko menjal baterije. 
dalmatinčka (
, da ne bo pomote
in v pričakovanju upali,da bo steklo
in
UF!OD KAR IMAM DOJENČICO BI JO KAR NAPREJ SAMO SLIKALA.RES JE FACA,ČE JE DOBRE VOLJE.TAKRAT,KO ZAGLEDA FOTOAPARAT GA FUL GLEDA.VČASIH SE SMEJI,KO JO SLIKAŠ,A VEDNO PA TUD NE.RES MORAŠ IMET SREČO,DA JO TAPRAVI TRENUTEK SLIKAŠ.BI JO PA SLIKALA VESČAS.
