bodoča
|
Midva z mojim imama skor isti primer kot vi. Nekih nasvetov ti ne morem dat, ker jih nimam. Lahko samo napišem mojo stran zgodbe. Midva sva velikokrat hodila k njim na obisk in tudi pomagat delat, vse lepo in prav, tast je zlat človek, tudi z bratom od mojga se razumemo, tašča je pa samosvoja in dvolična oseba, čeprav ponavadi ne misli slabo. Oni so se večkrat skregali med sabo in pol je ponavadi tašča ali pa brat klical, da je prišel moj jih mirit. Pa se par dni niso pogovarjali, pol pa vse po starem in enkrat sma se pa midva z možem s taščo ruknila, pa je pol čez nekaj časa zgledalo da bo vse ok, pa ni bilo. Enostavno je še po par mesecih vlekla eno in isto stvar na dan, ko da bi uživala v prepirčkih, pol je pa mojmu en dan do konca prekipelo in ji je povedal svoje, od takrat pa ne gvorimo več. To je zdaj par mesecev. Moj niti slišati noče, da bi šel na obisk, jaz sem ga poskušala prepričat v to, pa noče, pravi, da mu je bolje tako. Meni pa, priznam ni vseeno, pa čeprav ni najboljša tašča na svetu, sicer pa tud jaz najbrž nisem najboljše snaha na svetu. Strah me je tudi tega, kaj bo ko bo kateri umrl, ker pol bo mojemu verjetno žal. Smo pa bili pred kratkim na eni poroki, seveda smo bili vsi povabljeni in sem jaz potihem upala, da ko bo naju videla, da bo prišla do naju oziroma, da se bo omehčala, ko bo videla vnuka. Pa ni bilo tako, prav izogibala se nas je, ko smo prišli blizu skupaj, je kar odšla na drugi konec. Mogoče bom mogla res jaz posredovat, če bom hotela da se premakne na bolje, čeprav sem si rekla, da se ne bom neposredno vmešavala in kršila moževe želje, da ga pustijo pri miru. Samo kolker jih vse poznam, vem da so vsi mož in tašča ter tast, pretrmasti, da bi naredili prvi korak.
_____________________________
mojeustvarjanje
|