Največja težava je, kadar mene dalj časa ne vidi, npr ko pride iz vrtca, ko pride iz obiska pri očetu. Takrat je ekstra senzibilna name

In včasih, če on mene prime, ko je ona v mojem naročju, mu rine roko stran.

Je pa res, da je načeloma taka do moških (razen do očka). Ženskam bo zlezla v naročje, moškim pa nikakor, še posebej, če so višje postave (kar so večinoma vsi okoli nje, razen njenega očka).

IZVIRNO SPOROČILO: misamuk

Imam vprašanje za tiste mamice, ki imajo novega partnerja. Kako ga sprejmajo otroci ?
Moja deklica ima 2 leti, že 1 leto imam novega partnerja, ki je sicer tudi sam oče, ve kako z otroci, je na splošno krasen, do mene in nje. Vendar ima naša mala izrazita nihanja v razpoloženju do njega.
Kadar sta sama, se vse zmenita, ga uboga, upošteva, se zabavata. Kadar njega ni zraven, ves čas sprašuje po njem, je njena prva beseda zjutraj in zadnja zvečer. Kopa smo skupaj, ne dovoli,da se jo dotakne, prime za roko, razen, če imam dober dan, potem se krasno zabavata. Super sprejema tudi njegove otroke, predvsem hčerko, čeprav so vsi starejši. Midva sva pred njo umirjena, kar se tiče dotikov oz izražanja naklonjenosti, toliko pač, kot je primerno za pred otrokom.
Občutek imam, da ima naša mala težave s pozornostjo (da ji on jemlje mojo pozornost), čeprav se vedno enako ukvarjam in pogovarjam z njo, ne glede na njegovo prisotnost.
Nobenemu od naju ni jasno, zakaj ga v moji prisotnosti velikokrat zavrača, po drugi strani pa ob njegovi odsotnosti ne more brez njega.
Stiki z njenim očkom so redni, odnosi z bivšim skladni, tudi on ima novo partnerko, ki jo naša damica sprejema, je pa res, da se očkova punca več ukvarja z njo kot očka
Torej, razmišljala sva že, da bi za mnenje pocprašala kakšnega psihologa, pa ne vem, kje naj ga sploh iščem.
Hvala za vsak nasvet, idejo, mnenje.